Izvajanje dvojezičnosti v javni upravi v Sloveniji

Abstract

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Fakulteta za državne in evropske študije Kranj breda.mulec@gov.si IzvlečeKČlanek obravnava pomen institucionalne dvojezičnosti v javni upravi na narodno mešanih območjih. Nacionalni predpisi omogočajo, da je poslovanje v javni upravi dvojezično, v članku pa želimo ugotoviti, koliko se zakonski predpisi o dvojezičnosti uresničujejo tudi v praksi. Čeprav zakonodaja omogoča rabo jezika narodne skupnosti in je ne omejuje samo na pripadnike manjšine, pa se ob neustrezni jezikovni in izobraževalni politiki možnost rabe uradnega jezika -jezika narodne skupnosti zoži le na poslovanje s pripadniki manjšine, torej postane raba uradnega jezika omejena le na osebno pravico pripadnikov manjšin. Na osnovi zbranih empiričnih podatkov smo ocenili učinkovitost politike na področju uresničevanja institucionalne dvojezičnosti in predlagali rešitve. Ključne besede: javne ustanove, institucionalna dvojezičnost, narodnostno mešano območje, dodatek za dvojezično poslovanje JEL: Z 181 Uvod v članku podajamo osnovna izhodišča o pomenu institucionalne dvojezičnosti in postavljamo hipotezo, da je poslovanje na narodno mešanih območjih v javni upravi dvojezično. za preverjanje hipoteze bomo uporabili izbrane raziskovalne rezultate, ki jih bomo dopolnili s predstavitvijo pravnih podlag. članek je strukturiran v naslednja poglavja: v prvem poglavju je izpostavljeno izhodišče za obravnavanje institucionalne dvojezičnosti, v drugem poglavju so podane zakonske/pravne podlage uresničevanja dvojezičnosti v javni upravi, ki postavlja temelje za izvajanje institucionalne dvojezičnosti. v tretjem, osrednjem poglavju pa z izbranimi empiričnimi podatki prikazujemo izvajanje dvojezičnosti v institucijah javne uprave. v zadnjem, zaključnem poglavju je na

Com'è bello far mešat: istrska prepletanja in italijansko-slovenski jezikovni stik

“…Winford (2010) meni, da je leksikalne preklope in leksikalno prevzemanje najbolje obravnavati kot rezultat istega splošnega pojava prevzemanja zaradi delovanja govorca jezika prejemnika (recipient language agentivity). Mikolič 2000;Nećak Lük 1998a;1998b;Novak Lukanovič 2010;Sedmak 2002;Ule 2000). Temeljna pojma, etnija in etničnost, teoretiki različno opredeljujejo: za nekatere je to lastnost manjšinske skupnosti v razmerju do dominantnega večinskega prebivalstva, za druge je etničnost »lastnost neke skupnosti na določeni razvojni stopnji oblikovanja skupne družbene identitete, temelječe na skupnem izvoru, kulturi, jeziku, religiji itn., tretji pa jo razumejo kot lastnost vseh skupnosti, ki jih povezuje skupna kultura« (Mikolič 2000, 173).…”

Revitalization of the Italian Language in the Slovenian Istria: the case of the position of the Italian language among students as viewed by language teachers

“…Th ere are quite a few researchers dealing with the position of bilingualism in the Slovenian Istria (Novak- Lukanovič 1998Lukanovič , 2010Lukanovič , 2014Furlan 2010;Kompara 2013Kompara , 2014Kompara , 2015Kompara , 2019 and the drop in linguistic competences in the Italian language in the Slovenian Istria (Čok 2006Zudič-Antonič and Malčič 2007;Zorman 2005;Sedmak 2009), a similar decline in linguistic competences is observed also in the Croatian Istria (Matticchio 2016). Th e infl uence of the Italian media on bilingualism in the Slovenian Istria was mentioned in the works of some prominent authors (Čok 2001Mikolič , 2016Kompara 2015).…”

Jezikovno izobraževanje in podjetja

“…V procesih globalne organiziranosti gospodarstva in kapitala,nastopajo ljudje in organizacije, ki morajo med seboj komunicirati hitro in dobro, da dosežejo uspeh in cilj, ki ju definira kapital (Novak Lukanovič 2011).…”

“…Dobro znanje tujih jezikov zaposlenim omogoča učinkovito navezovanje poslovnih stikov s partnerji in dosego ciljev, ki jih postavlja kapital. Za dosego ciljev pa morajo vlagati v nadgrajevanje znanja svojih zaposlenih (Novak Lukanovič 2011;Klein idr. 2014;Dhir 2005 Urad za harmonizacijo na notranjem trgu v praksi npr.…”