Jezikovno izobraževanje in podjetja

Abstract

Pričujoča monografija predstavlja delo študentov Fakultete za management, Univerze na Primorskem v Kopru, ki je nastalo bodisi kot diplomska naloga, zaključna projektna naloga ali magistrska naloga pri predmetu Poslovna angleščina pod mentorstvom urednika te monografije. Sedem predstavljenih del je samo delček opravljenega dela študentov, ki so v obdobju med letom 2010 in 2016 na teme tujejezičnega izobraževa-nja, jezikovnih kompetenc in podjetništva, spodbujanja večjezičnosti, jezikovnih priporočil podjetjem, jezikovnih tečajev za majhna in srednje velika podjetja, dejavnikov odločanja za učenje tujih jezikov, medkulturne in jezikovne skrbi za tujce in priseljence v Sloveniji spisali tri magistrske maloge (eno znanstveno in dve B2) in 29 diplomskih nalog (13 univerzitetnih in projektnih nalog in 16 nalog na študijskem programu B1). Vse naloge so praktično usmerjene, njihovi avtorji pa se dobro zavedajo pomena jezikovnih strategij podjetij za uspešno delovanje na globalnem trgu. Prispevki so gotovo tudi dober dokaz za to, da je mogoče stroške jezikovne ignorance zmanjšati s spodbujanjem povezav med podjetji in visokošolskimi ustanovami. Tanja Grofelnik v svojem sestavku obravnava vseživljenjsko jezikovno izobraževanje v slovenskih podjetjih. Po njenem mnenju jezikovno izobraževanje predstavlja temeljno nalogo vsakega posameznika in podjetja, saj znanje jezikov omogoča medkulturno komunikacijo in sodelovanje. Sestavek obravnava pomen jezikovnega izobraževanja za slovenska podjetja in njihovo delovanje. Avtorica v teoretičnem dele obravnava jezikovno izobraževanje, načine jezikovnega izobraževanja, vlogo Evropske unije pri spodbujanju večjezičnosti in učenja tujih jezikov ter pomen jezi- Predgovor Igor RižnarJezikovno izobraževanje in podjetja 14 14 14 kovnega izobraževanja za podjetja. Empirični del je sestavljen iz raziskave ELAN, ki jo je opravila Evropska unija, in iz analize spletne ankete, katere namen je ugotoviti, če se slovenska podjetja zavedajo pomena jezikovnega znanja in izobraževanja in na kakšen način slednja vključujejo v svoje delovanje. Analiza zbranih podatkov kaže na to, da je za večino slovenskih podjetij najpomembnejši angleški jezik, da se večina podjetij ne odloča za pridobivanje evropskih sredstev za tovrstno izobraževanje zaradi prezapletenih postopkov pridobivanja sredstev ali pa zaradi slabega poznavanja področja. Avtorica smelo zaključi, da za premagovanje jezikovnih ovir ni dovolj le zavedanje, da prepreke obstajajo, mogoče jih je preseči z jezikovnim učenjem, ki mora postati del posameznikovega življenja in organizacij. Posamezniki in organizacije z jezikovnim znanjem so (lahko) uspešnejši, saj tovrstno znanje predstavlja konkurenčno prednost v števil-nih človekovih zasebnih in podjetniških dejavnostih.Ana Ravnak Majcen v sestavku Jezikovne in kulturne prepreke v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih piše o pomenu znanja jezikov in poznavanju kulture, običajev, navad in poslovnega bontona za MSP. Poznavanje tujih jezikov in razumevanje tuje kulture podjetjem odpira vrata v sv...