»Za nov družbeni red«: genealogija samoupravljanja

Abstract

V prispevku sem predstavila zgodovinski razvoj koncepta samoupravljanja iz političnoekonomske teorije, kot so ga utemeljili utopični socialisti in anarhisti, na primer Pierre Joseph Proudhon (Kaj je lastnina?, 1890), v našem prostoru pa krščanski socialist Andrej Gosar leta 1935 v knjigi Za nov družbeni red. Edvard Kardelj (Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, 1979) je bil nato tvorec zakonodaje, ki je uvedla samoupravljanje v SFRJ v začetku 50. let 20. stoletja. Analizirala sem specifične okoliščine, ki so botrovale odločitvi za uvedbo samoupravljanja v SFRJ, ter razloge za njegov neuspeh oziroma prekinitev implementacije z razpadom Jugoslavije v začetku 90. let. Ocenila sem vpliv jugoslovanskega modela samoupravljanja na druge politične skupnosti v svetu do danes in kaj od tega koncepta je v sodobnosti ostalo oziroma oživelo v Sloveniji.V prispevku sem poskusila odgovoriti na naslednja vprašanja: Zakaj delavsko samoupravljanje v socialistični Sloveniji oziroma Jugoslaviji ni uspelo? Kako je mogoče koncept samoupravljanja misliti in reaktualizirati v sodobnem slovenskem politično-ekonomskem kontekstu? Ali avtonomizem, ki je ena izmed teoretskih podlag samoupravljanja, lahko konstituira učinkovito alternativo oziroma grožnjo neoliberalnemu globalnemu kapitalizmu?

Ekosistemska družbena ureditev. Drugi zvezek: Slovenija in Evropa

“…Cirila Toplak (2014) poudarja pomen spremenjenih zgodovinskih okoliščin, ki so po njeni sodbi v prid določene oblike ponovne aktualnosti samoupravljanja. Po njenem mnenju smo medtem ugotovili, da demokracija s tržno ekonomijo v nekritično privzeti obliki za Slovenijo ni primerna razvojna paradigma.…”

The role of social institutions in the operation of Maribor start-ups and cooperatives after economic crisis in 2008

“…On the other side is the atomised, alienated, fetishized, parliamentary, and globalised world, which must be altered by direct democracy, local provisioning, and state redistribution of wealth. At the management level, the gap between the two currents could be compared to the differences between Joseph Schumpeter's entrepreneurial theory on one side and a plethora of 'anarchist authors' or 'third way' theorists, from Owen, Proudhon, and, last but not least, even Edvard Kardelj (see Toplak 2014).…”

Javno dobro, skupni viri in skupno: vpliv zgodovinske zapuščine na sodobno dojemanje v Sloveniji kot tranzicijski družbi

“…l. FLRJ, 1950). Oba koncepta sta v spremenjenem pomenu še vedno v zavesti ljudi (Toplak, 2014) in vplivata na pojmovanje dobrin. Navedene trditve vsaj deloma lahko posplošimo na druge postsocialistične države srednje in vzhodne Evrope (Premrl idr., 2015;Markuszewska, 2018), v katerih so zaradi družbenogospodarskih sprememb kot posledica spremembe režima in decentralizacije oblasti nastale številne vrzeli med lastninsko zakonodajo in pravicami v praksi.…”

“…Zasebno lastnino sta zamenjali državna in družbena lastnina (Urbanc, 2002). Moč odločanja se je s posameznikov, kmečkih gospodarstev in lokalnih skupnosti prenesla na državno raven (Partlič, 1989), z uvajanjem družbene lastnine in delavskega samoupravljanja pa na zaposlene v podjetju (Šetinc, 1979;Toplak, 2014). Z uvajanjem novih oblik lastnine so se začele krhati stoletja trajajoče in nastajajoče vezi med omejenimi viri in njihovimi lokalnimi skupnostmi, te so bile tudi njihove dejanske upraviteljice.…”