Ekosistemska družbena ureditev. Drugi zvezek: Slovenija in Evropa

Abstract

Dušan Plut: Ekosistemska družbena ureditev 2 okoljsko odgovorne blaginje za vse svoje državljanke in državljane -znotraj nosilnosti okolja. Hkratni možni dvig blagostanja ljudi in ohranjanje ekosistemov ji omogočajo zelo ugoden geografski položaj, visoka kakovost bivalnega okolja in ekosistemskih storitev, regionalni trajnostni sonaravni razvojno-varovalni potenciali za dvig samooskrbe, policentrična zasnova poselitvenega vzorca, visoka splošna raven izobrazbe in znanja prebivalstva, zgodovinsko zelo bogata tradicija poudarjene solidarnosti znotraj skupnosti, tradicija uveljavljanja ekonomske demokracije (zlasti z različnimi oblikami in bogato tradicijo krščanskosocialističnega zadružništva ter nekaterimi uporabnimi mehanizmi socialističnega samoupravljanja) in do sosednjih držav zgodovinsko enkratne nenasilne dediščine.Geograf, krasoslovec Andrej Kranjc (2009) poudarja, da se je npr. na dinarskem krasu krčenje gozda začelo že v neolitiku, pred 8000-8500 leti, v dolgi zgodovini pa so prevladovali ekonomski in socialni vidiki posegov v zelo občutljiv kraški ekosistem. Zato velja še posebej poudariti, da je trajnostna sonaravna dota Slovenije za prihodnost mednarodno primerjalno v razmerah nujnosti trajnostnega napredka pravzaprav prvič v zgodovini izjemno ugodna, bogata in raznovrstna, kar ji prednostno omogoča samozavestno, aktivno, inovativno držo, da z lastnim vzorčnim zgledom, v okviru prizadevanj za prepotrebno ekosocialno krepko prenovljeno EU, med prvimi odločno začne z nujnimi globinskimi družbeno-okoljskimi strukturnimi spremembami, z radikalno pospešeno, vendar reformno, nenasilno in demokratično spremembo družbene ureditve -po mnenju pisca najprej v smeri ekosocialne inačice kapitalizma, potem pa z ekosocialistično in/ali ekosolidaristično inačico nove, ekosistemske, ekohumanistične družbene ureditve. Prvič v dolgi zgodovini so torej naravni, poselitveni, človeški in drugi razvojno-varovalni potenciali Slovenije in njenih regij, pokrajin za globalno in evropsko trajnostno sonaravno inačico doseganja hkratnega blagostanja ljudi in okolja -visoko nadpovprečni.Slovenija in njeno prebivalstvo sta seveda premajhna, da bi lahko z lastno geopolitično močjo pomembno vplivala na globalizacijske procese in trende. Ob želenem sonaravno-humanističnem sospletu spremenjenih globalizacijskih in regionalizacijskih procesov prve polovice 21. stoletja je po mnenju pisca glede na geografske, kulturološke, antropološke in zgodovinske podstati optimalno prihodnje geopolitično mesto Slovenije v gospodarsko trajnostni sonaravni, ekohumanistični ter solidarnostno in na kulturi miru in nenasilja zasnovani demokratični zvezi enakopravnih evropskih držav, narodov in državljanov, ki bo segala od Norveške do Cipra, od Portugalske do Rusije. Zgolj večplastno enakopravna evropska skupnost, ki bo zasnovana na konceptu odrasti in na ekonomiji skupne blaginje, na konceptu človekovih pravic, zlatega pravila, na meddržavni, medgeneracijski in medvrstni solidarnosti, na pravičnosti, sonaravni paradigmi, materialni zmernosti in mirovni poli...