Š ola je ključna družbena institucija sistematičnega izobraževanja in hkrati tudi vzgoje. Na njeno osrednjo vlogo kaže Althusserjev (2000) zaključek, da je šola eden ključnih ideoloških aparatov države in največja pridobitev francoske revolucije, ki je prenesla izobraževanje izpod avtoritete cerkve pod okrilje sekulariziranega državnega sistema. Šola je institucija, ki otroku poleg družine v dokaj zgodnjem otroštvu in relativno dolgotrajnem obdobju preko množice interakcij z vrstniki, učitelji in drugimi strokovnimi delavci prenaša, uči in tudi sooblikuje vrednote ter norme. Vendar ne smemo spregledati, da šolsko okolje ni izolirano in ločeno od širše družbe. Ravno obratno, šola -tako v kontekstu delovanja formalnega izobraževalnega in vzgojnega sistema kot mesto vzpostavljanja neformalnih interakcij -je preslikava najprej neposrednega lokalnega in nato širšega družbenega okolja. V šoli se kažejo vse njegove prednosti, odlike, priložnosti kot tudi slabosti, grožnje in težave. Ena takšnih težav je tudi nasilje v šolskem prostoru.Kot nazorno pokaže Henry (2000), je pomembno razumevanje, da povezava med nasiljem in šolo poteka na številnih nivojih in vključuje tako medosebno nasilje, katerega akterji so učenci, kot tudi nasilje učiteljev, vodstev šol, staršev, lokalne in državne oblasti -med seboj in nad učenci, škodljive družbene procese in prakse, ki se kažejo kot institucionalizirane oblike rasizma, seksizma in drugih oblik diskriminacije. Lešnik Mugnaioni, Koren, Logaj in Brejc (2009) nasilje v šolskem okolju delijo glede na udeležence, in sicer na nasilje med učenci, učencev nad učitelji, učiteljev nad učenci, med zaposlenimi ter med starši in učitelji, kar pa se lahko izvaja na različne načine, ki jih bomo klasificirali v nadaljevanju. Šola in medvrstniško nasilje v Sloveniji: raziskovalni pristopi, metode in metaanaliza dosedanjega raziskovanja v Sloveniji Ajda Šulc in Aleš Bučar Ručman šolsko polje, letnik x x x , štev ilk a 1-2 64Pomembni značilnosti za razumevanje vzrokov in posledic nasilja sta intenziteta in pogostost nasilnih dejanj. Slednja igra pomembno vlogo pri posebni obliki nasilja v šolah, na katero se bomo osredotočili v nadaljevanju, tj. pri medvrstniškem nasilju. Medvrstniško trpinčenje, nadlegovanje, ustrahovanje, nasiljeZnanstveni diskurz v angleškem jeziku uporablja termin bullying kot označevalec, ki vključuje različne oblike medvstniškega nasilja. Enotnega prevoda tega termina v slovenščini ne poznamo. V zadnjih desetletjih je mogoče pri nas zaslediti uporabo različnih izrazov, med katerimi so v ospredju medvrstniško trpinčenje, nadlegovanje, ustrahovanje, preganjanje (pestrost in razpršenost je mogoče zaznati pri definicijah omenjenih dejanj oz. procesov. Kljub različnim pristopom in pogledom na medvrstniško nasilje lahko prepoznamo pri avtorjih naslednje skupne imenovalce: 1) gre za ponavljajoče se nasilje nad otrokom ali mladostnikom, ki lahko nastopa v različnih oblikah in intenziteti; 2) izvršujejo ga njegovi vrstniki oz. drugi mladostniki (eden ali več); 3) največkrat se dogaja v ...

No abstract

No abstract

The urban population represents the smallest share of the people in Slovenia, as most of them live in rural areas. Despite the migration of people from rural to urban areas, which increased in the period after the Second World War, Slovenia did not develop large urban centres as Western countries. Slovenia followed the idea of polycentric development with moderate urban population growth in smaller urban centres. The primary purpose of this text is to present the essential characteristics of rural, urban and suburban communities in Slovenia and understanding of solidarity and communal life of diverse social groups? The author uses a literature review and a secondary analysis of already collected data in two surveys (Safety in Local Communities, 2017; Slovenian Public Opinion 2016/1) to present the characteristics. With the help of these research data, the author explains the structure of the population in urban, suburban and rural areas (education, employment, religion, ethnicity), and further analyses interpersonal relationships, connections, mutual assistance, acceptance of diversity and perceptions of security/threat.

Unjustified parking in parking spaces reserved for disabled people is a social phenomenon that reflects characteristics and attitudes concerning solidarity, morality, social norms and values. Disabled people’s entitlement to specific parking spaces stems from the general right to mobility, independence, self-realisation and autonomy. In research conducted in the capital city of Slovenia, observers monitored 72 parking spaces reserved for disabled people (on-street spaces, in shopping and health centres). Among all uses of these spaces 63.1% were violations, although in some locations this share exceeded 90%, and 29.3% of violations occurred while at least one unoccupied non-reserved space was available in the near vicinity. The violators parked their vehicles for a short time, with half remaining in or close to the car. Formal social control is closely connected with the domination of an organic type of solidarity. Yet, this research shows it has clear limitations. In just 12 hours of observing reserved parking spaces, the researchers managed to note down the equivalent of 38.5% of the total violations processed annually by municipal wardens. Although the research focuses on one specific issue of solidarity, its implications resound beyond this particular case and suggest broader societal reasons for changes in solidarity.