Šola in medvrstniško nasilje v Sloveniji: raziskovalni pristopi, metode in metaanaliza dosedanjega raziskovanja v Sloveniji

Abstract

Š ola je ključna družbena institucija sistematičnega izobraževanja in hkrati tudi vzgoje. Na njeno osrednjo vlogo kaže Althusserjev (2000) zaključek, da je šola eden ključnih ideoloških aparatov države in največja pridobitev francoske revolucije, ki je prenesla izobraževanje izpod avtoritete cerkve pod okrilje sekulariziranega državnega sistema. Šola je institucija, ki otroku poleg družine v dokaj zgodnjem otroštvu in relativno dolgotrajnem obdobju preko množice interakcij z vrstniki, učitelji in drugimi strokovnimi delavci prenaša, uči in tudi sooblikuje vrednote ter norme. Vendar ne smemo spregledati, da šolsko okolje ni izolirano in ločeno od širše družbe. Ravno obratno, šola -tako v kontekstu delovanja formalnega izobraževalnega in vzgojnega sistema kot mesto vzpostavljanja neformalnih interakcij -je preslikava najprej neposrednega lokalnega in nato širšega družbenega okolja. V šoli se kažejo vse njegove prednosti, odlike, priložnosti kot tudi slabosti, grožnje in težave. Ena takšnih težav je tudi nasilje v šolskem prostoru.Kot nazorno pokaže Henry (2000), je pomembno razumevanje, da povezava med nasiljem in šolo poteka na številnih nivojih in vključuje tako medosebno nasilje, katerega akterji so učenci, kot tudi nasilje učiteljev, vodstev šol, staršev, lokalne in državne oblasti -med seboj in nad učenci, škodljive družbene procese in prakse, ki se kažejo kot institucionalizirane oblike rasizma, seksizma in drugih oblik diskriminacije. Lešnik Mugnaioni, Koren, Logaj in Brejc (2009) nasilje v šolskem okolju delijo glede na udeležence, in sicer na nasilje med učenci, učencev nad učitelji, učiteljev nad učenci, med zaposlenimi ter med starši in učitelji, kar pa se lahko izvaja na različne načine, ki jih bomo klasificirali v nadaljevanju. Šola in medvrstniško nasilje v Sloveniji: raziskovalni pristopi, metode in metaanaliza dosedanjega raziskovanja v Sloveniji Ajda Šulc in Aleš Bučar Ručman šolsko polje, letnik x x x , štev ilk a 1-2 64Pomembni značilnosti za razumevanje vzrokov in posledic nasilja sta intenziteta in pogostost nasilnih dejanj. Slednja igra pomembno vlogo pri posebni obliki nasilja v šolah, na katero se bomo osredotočili v nadaljevanju, tj. pri medvrstniškem nasilju. Medvrstniško trpinčenje, nadlegovanje, ustrahovanje, nasiljeZnanstveni diskurz v angleškem jeziku uporablja termin bullying kot označevalec, ki vključuje različne oblike medvstniškega nasilja. Enotnega prevoda tega termina v slovenščini ne poznamo. V zadnjih desetletjih je mogoče pri nas zaslediti uporabo različnih izrazov, med katerimi so v ospredju medvrstniško trpinčenje, nadlegovanje, ustrahovanje, preganjanje (pestrost in razpršenost je mogoče zaznati pri definicijah omenjenih dejanj oz. procesov. Kljub različnim pristopom in pogledom na medvrstniško nasilje lahko prepoznamo pri avtorjih naslednje skupne imenovalce: 1) gre za ponavljajoče se nasilje nad otrokom ali mladostnikom, ki lahko nastopa v različnih oblikah in intenziteti; 2) izvršujejo ga njegovi vrstniki oz. drugi mladostniki (eden ali več); 3) največkrat se dogaja v ...

Modeli, pristopi in izzivi policijske dejavnosti v Sloveniji

“…Mnogo avtorjev se tudi strinja, da se na izobraževalnih institucijah dogaja veliko odklonskega in nasilniškega vedenja ter da je ena izmed pomembnih funkcij šole preprečevanje takšnega vedenja (Meško in Bertok, 2013b;Pušnik, 1996;Skalar, 1987;Strojin, 1997;Tomori, 2000;Vodopivec, 1997). Šola je ključna družbena institucija tako vzgoje kot sistematičnega izobraževanja in je prostor, kjer mladostniki preživijo ogromno časa (Bučar Ručman, 2004;Pušnik, 1996;Šulc in Bučar Ručman, 2019). Kos-Mikuš (1992) pravi, da se šola z odklonskim vedenjem najpogosteje povezuje v smislu neustreznih zahtev, ki marginalizirajo veliko število dijakov in z drugimi stresogenimi vplivi.…”

“…bullying) je tudi eden izmed pogostih in resnih problemov, ki je praviloma vezan na širši šolski prostor in se pojavlja na šolah, pred šolami, na poti v šolo in tudi izven nje (Bučar Ručman, 2004;Cvek in Pšunder, 2013;Dekleva, 1996a;Dekleva, 2002;Filipčič, 2015;Filipčič et al, 2017;Lešnik Mugnaioni 9 Strukturno nasilje, ki ga izvaja šola s svojim sistemom izobraževanja, discipliniranja in vzgajanja (Pušnik, 2012). Mušič, 2004;Pečjak, 2014;Razpotnik in Dekleva, 2015;Šulc in Bučar Ručman, 2019). Ker termina 'bullying' v Sloveniji ni mogoče dobesedno prevesti, se uporabljajo različni izrazi, kot npr.…”

“…S hitrim razvojem in uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije se je vzpostavila nova platforma izvajanja medvrstniškega nasilja, po ang. 'cyberbullying', ki želi škoditi, ustrahovati ali prizadeti žrtev prek digitalnih medijev (Lebar, Nagode in Žerjav, 2015;Lobe in Muha, 2011;Pušnik, 2012;Pšunder, 2012;Šulc in Bučar Ručman, 2019;Završnik, 2013;Završnik in Sedej, 2012;Žakelj, 2013). Raziskovalci niso popolnoma zedinjeni glede prevoda in različno slovenijo termin 'cyberbullying', uporablja se npr.…”

“…Raziskovalci niso popolnoma zedinjeni glede prevoda in različno slovenijo termin 'cyberbullying', uporablja se npr. 'spletno ustrahovanje' (Lobe in Muha, 2011), 'spletno nadlegovanje' (Pušnik, 2012), 'internetno nasilje' (Pšunder, 2012), 'kibernetsko nadlegovanje' 11 (Završnik in Sedej, 2012;Završnik, 2013), 'kibernetsko medvrstniško nasilje' (Šulc in Bučar Ručman, 2019) itd. Pšunder (2012) pravi, da je kibernetsko nadlegovanje mogoče povezati z računalniško pismenostjo, kjer storilec žrtev doseže po različnih kanalih v kibernetskem prostoru, predvsem na številnih spletnih družabnih omrežjih (Facebook, Instagram, Twitter, Snapchat, Tik Tok itd.).…”

“…Prav tako komentira, da so v kibernetsko nadlegovanje po navadi vključene depresivne in odtujene osebe z nizko samopodobo, žrtve medvrstniškega in drugih oblik nasilja, zdolgočaseni mladostniki in mladostniki, ki se jim nadlegovanje zdi zabavno. Storilci s svojimi dejanji želijo prizadeti, ustrahovati, ponižati, manipulirati ali socialno izključiti žrtve (Šulc in Bučar Ručman, 2019).…”