“…emocionalni in psihični pritiski sodelavcev, slabi odnosi med sodelavci, grupiranje kadra in posledično slabi odnosi v zdravstvenem in negovalnem timu, neodkritost med sodelavci, nezadovoljni posamezniki, sestanki z nadrejenimi, medpoklicno sodelovanje, ki zahteva prilagajanje za doseganje skupnega cilja. Pri medicinskih sestrah na področju psihiatrije so dejavniki stresa iz delovnega okolja med drugim tudi slabi delovni pogoji, nejasne meje poklicne odgovornosti, velika odgovornost za paciente, slaba možnost udeležbe pri organizaciji dela, slabe možnosti napredovanja, delo v turnusih, obremenitve, kot so neželene in nepredvidljive situacije (Čuk & Gnezda, 2007, p. 31), hiter tempo dela, dežurstvo, prevelik obseg dela, pomanjkanje kadra (Zeller, et al, 2009;Peterka Novak, et al, 2010;Bregar, et al, 2011;Ferri, et al, 2016;Lantta, et al, 2016), dolge vizite, veliko število sprejemov skozi dan, sprejem proti volji pacienta, neprestano hitenje, veliko število hkratnih intervencij in njihova triaža v času dežurstva, delovanje proti volji pacienta, fizično oviranje pacienta, aplikacija terapije proti volji pacienta, incidenti (npr. poskus samomora), porušen bioritem ipd.…”