Transboundary geothermal resources of the Mura-Zala basin:a need for joint thermal aquifer management of Slovenia and Hungary

Abstract

Large transboundary Upper Miocene geothermal sandy aquifers which are widely utilized by both countries for balneological and direct heat purposes exist in the Slovenian-Hungarian border region. In NE Slovenia the total direct heat use was 382 TJ in 2010, while in SW Hungary it was 648 TJ, including utilization from basement reservoirs. The total installed capacity of the 13 Slovenian users was 38.8 MW t , while that of the 29 Hungarian users was 70.6 MW t . Utilisation takes place without harmonized management strategies which might endanger the longterm sustainability of these systems. We aimed to overcome this by delineating a transboundary thermal groundwater body (TTGWB) Mura-Zala with an aerial extent of 4,974 km 2 and with vertical extent between depths 500-2,200 m, which was done based on detailed geological, hydrological, geochemical and geothermal models as well as numerical modelling. The regional groundwater flow in the Mura-Zala TTGWB is from west to east in general, the modeled cross-border flow is approximately 50 l/s. At present, thermal water abstraction rates from the Mura/ Újfalu Fm. (61.8 l/s in the Slovenian and 67.3 l/s in the Hungarian part of the TTGWB) does not endanger the good regional quantity status of the water body, and this should be maintained by allowing a maximum increase of thermal water abstraction 3.5 times higher than today. However, to achieve target numbers for an increased proportion of geothermal energy in the total energy mix in both countries, we suggest that increase of thermal efficiency and re-injection should be prioritized apart from the higher thermal water abstraction with setting up limit of the maximum allowable drawdown. Izvle~ekNa mejnem obmo~ju med Slovenijo in Madžarsko so razprostranjeni obsežni, prekomejni zgornjemiocenski geotermalni pe{~eni vodonosniki, ki se v obeh državah uporabljajo predvsem v balneolo{ke namene in za direktno rabo toplote. V severovzhodni Sloveniji je skupna direktna raba toplote v letu 2010 dosegla 382 TJ, v jugovzhodnem delu Madžarske pa 648 TJ, vklju~no z rabo vodonosnikov v podlagi neogenskih kamnin. Celotna in{talirana kapaciteta 13 slovenskih uporabnikov je zna{ala 38,8 MW t , medtem ko je in{talirana kapaciteta pri 29 madžarskih uporabnikih dosegla 70,6 MW t . Uporaba poteka brez usklajene strategije upravljanja, kar lahko ogrozi dolgoro~no vzdržnost teh sistemov. To smo želeli prese~i z opredelitvijo prekomejnega Mursko-Zalskega telesa termalne podzemne vode (VTPodV Mura-Zala) s povr{ino 4.974 km 2 in vertikalnim razponom globine 500-2200 m, dolo~enega na podlagi podrobnih geolo{kih, hidrogeolo{kih, geokemi~nih in geotermalnih modelov, kot tudi numeri~nega modela podzemne vode. Tok podzemne vode v VTPodV Mura-Zala je usmerjen pretežno v smeri zahod-vzhod, pri ~emer je prekomejni tok ocenjen na približno 50 l/s. Pri trenutni koli~ini odvzema termalne vode (~ 61,8 l/s iz slovenskega ter ~ 67,3 l/s iz madžarskega dela VTPodV Mura-Zala) koli~insko stanje telesa ni ogroženo, a njegovo dobro stanje je potrebno ohranjati ...

Geotermia határok nélkül a Kárpát-medencében

“… Össze lehet-e hangolni (és hogyan) az "energetikai" (a (Nádor et al, 2012;Szőcs et al, 2018), míg az adatok interaktív webportálokon jelennek meg széles körű felhasználást biztosítva (URL1) mind a szakemberek, mind a döntéshozók részére.…”

Groundwater quantitative status assessment for River Basin Management Plan 2015-2021 in Slovenia

“…V nekaterih globokih termalnih vodonosnikih pa je za obdobje po letu 2021 ocenjeno tveganje za nedoseganje dobrega količinskega stanja. Za piezometrične gladine termalne podzemne vode so na podlagi posameznih indikativnih meritev Geološkega zavoda Slovenije (Rman, 2014) ugotovljeni značilni trendi zniževanja gladin predvsem v Petanjcih in Dobrovniku, kar kljub dosedanjim pozitivnim vodnobilančnim ocenam tega vodonosnega območja predstavlja tveganje, čeprav količinsko stanje pri sedanji stopnji odvzemanja termalne vode iz slovenskega in iz madžarskega dela območja Mura-Zala ni ogroženo (Nador et al, 2012 Sl. 7.…”

Mofettes in Slovenske gorice, Slovenia

“…Zanje je značilna razmeroma slaba prepustnost in nizka izdatnost. Slabo sprijeti peski deltnega čela Murske formacije tvorijo najpomembnejši regionalni in čezmejni geotermalni vodonosnik v SV Sloveniji (rMan et al, 2012töth et al, 2016), a ker na preiskanem območju izdanjajo predvsem slabše prepustne plasti deltne ravnice, so razviti predvsem lokalni in manj izdatni vodonosniki. Z izdatnimi kvartarnimi aluvialnimi vodonosniki se v članku ne ukvarjamo.…”