RAZISKAVE STAVBARSTVA IN BIVALNE KULTURE VIPAVSKE DOLINE. PREGLED POGLAVITNIH VIROV IN LITERATURE PRED DRUGO SVETOVNO VOJNO<br>ARCHITECTURE AND DWELLING CULTURE IN THE VIPAVA VALLEY. OVERVIEW OF SOURCES AND BIBLIOGRAPHY FOR THE PERIOD PRIOR TO THE SECOND WORLD WAR</br>

Abstract

raziskave stavbarstva in bivalne kulture vipavske doline pregled poglavitnih virov in literature pred drugo svetovno vojno Članek je osnovan na dveh temeljnih etnoloških pregledih: povojnem poročilu o etnoloških raziskavah pri zahodnih slovencih milka matičetovega [1948] in preglednem in analitičnem spisu o kmečki hiši sergija vilfana [1970] v Gospodarski in družbeni zgodovini Slovencev. njuna spoznanja so dopolnjena 1 in razširjena z viri in literaturo o območju vipavske doline, tako zgornje kakor spodnje.2 Časovno se omejuje na čas do srede 20. stoletja kot ločnico, ki jo je zaradi upravnih, institucionalnih, nazorskih in drugih razlogov v raziskovanje tega prostora prinesel čas po drugi svetovni vojni.i.pregled najstarejših pisnih virov začenjam s poročilom dunajskega dvornega bibliotekarja Hugona Blotiusa iz leta 1571, ko je z dunaja proti italiji potoval skoz ljubljano, mimo vrhnike, logatca, čez podkraj v vipavsko dolino in naprej proti gorici. v popotnih zapiskih navaja za podkraj eno samo hišo s prenočišči na vrhu hriba. v vipavski dolini omenja šturje, 1 za številne informacije se zahvaljujem dr. branku marušiču, z raziskovalne postaje zrC sazu v novi gorici. 2 tj. področje avtoričine terenske raziskave, ki sega pravzaprav na območji, ki sta v sodobni etnološki regionalizaciji [bogataj in hazler 1995] poimenovani vipavska dolina in goriška. ker pa je goriška v preteklosti zaobsegala različna območja, katerih doseg se prepleta z dandanašnjimi razumevanji, se zdi primernejša geografska oznaka vipavska dolina. zaradi sorodnosti so mestoma upoštevani tudi viri in raziskave za sosednja območja, predvsem za Furlanijo in kras, ki so neposredno povezani z razvojem stavbarstva in bivalne kulture v vipavski dolini.

Govorica predmetov

“…Bivalno kulturo in nekatere vidike stavbarstva v Mariboru je sistematično preučila Jerneja Ferlež (2001Ferlež ( , 2007Ferlež ( , 2008Ferlež ( , 2009aFerlež ( , 2009bFerlež ( , 2016. O sodobnih teoretičnih in metodoloških vprašanjih raziskovanja stavbarstva, stanovanjske kulture, še posebej kuhinjskega prostora in o spremembah kuhinj v Vipavski dolini v več delih piše Špela Ledinek Lozej (2001Lozej ( , 2006Lozej ( , 2010Lozej ( , 2013aLozej ( , 2015a. Pri tem jo zanima tako oblikovni in funkcionalni vidik stavbarstva kot tudi povednost kuhinjskega prostora.…”