Govorica predmetov

Abstract

Človeško bitje je rojeno v predmetni svet in z odraščanjem naraščajo tudi njegovo znanje, spomini, čustva in vrednote, povezane s predmeti. Ti v življenju posameznika nimajo le praktične, to je funkcionalne vrednosti, marveč pomembno povezovalno, pa tudi ločevalno vlogo. Pomen predmetov je odvisen predvsem od njih samih in od kontekstov, od tega, kdo jih izdela in kako, kako se uporabljajo, sprejemajo ali odklanjajo, izboljšujejo, spreminjajo in prenašajo. Nekateri med njimi imajo za posameznika in skupnost posebno funkcijo: delujejo kot znaki, s katerimi sporočajo vrednote, nazore, družbeni in ekonomski položaj, etnično pripadnost, verovanje in drugo. Zaradi tega daje materialna kultura vedno zanesljive podatke o ljudeh -o nas samih, pa tudi o drugih, danes, v preteklosti in tudi v prihodnosti, tako kot npr. predmeti v muzejih, v trgovinah ali v domačih omarah. Tudi v sodobnosti, v času širitve pomena virtualnega sveta, so predmeti pomemben del naše eksistence in komunikacije, so vidni, zelo povedni in razumljivi indikatorji, kaj smo.Zanimanje za materialno kulturo in preučevanje predmetov je staro toliko, kolikor je star interes za ljudi kot posameznike in skupnosti. Že med začetniki evropske etnologije je bilo živo tudi zanimanje za predmete in materialno kulturo. Kaj so imeli ljudje oblečeno, kako in kje so živeli ter stanovali, kaj je sestavljalo njihove jedilne obroke, katere in kakšne so bile njihove značilne praznične jedi ter katera orodja in pripomočke so uporabljali pri delu, so samo nekatera vprašanja, ki so jih preučevali narodopisci in etnologi v dolgi zgodovini raziskovanja tega področja.