&lt;em&gt;WE HAVE PLENTY OF WORDS WRITTEN DOWN; WE NEED MELODIES!&lt;/em&gt; THE PURCHASE OF THE FIRST RECORDING DEVICE FOR ETHNOMUSICOLOGICAL RESEARCH IN SLOVENIA&lt;br&gt;“BESED IMAMO DOVOLJ ZAPISANIH, TREBA NAM MELODIJ!”&lt;/br&gt;

Kunej, Drago

doi:10.3986/traditio2005340110

Cited by 5 publications

(2 citation statements)

References 0 publications

Supporting

Mentioning

Contrasting

Unclassified

Order By: Relevance

“…3 Ову врсту активности организовали су Одбор за сакупљање словеначких народних песама (Odbor za nabiranje slovenskih narodnih pesmi, уп. Kunej 2005Kunej , 2008, те Балканска комисија и Фонограмархив Царске академије наука (Die Balkan-Kommission / Phonogrammarchiv / Kaiserliche Akademie der Wissenschaften); више у: Lechleitner and Marošević 2009; Радиновић и Миловановић 2013. grammarchiv der Österreichischen Akademie der Wissenschaften), па су тако већ од 1922. Гаваци и Широла фонографом те институције снимали фолклорну музику у Хрватској (више у: Širola i Gavazzi 1931).…”

Section: апстрактunclassified

Traces of music carved in wax: The collection of phonographic recordings from the Institute of Musicology SASA

Lajic-Mihajlovic¹

2017

Muzikologija

View full text Add to dashboard Cite

Phonographic recordings made on wax plates by composer Kosta P. Manojlovic and ethnologist Borivoje Drobnjakovic from 1930 to 1932 represent the oldest collection of field sound recordings in Serbia. The biggest part of the collection is preserved at the Institute of Musicology SASA. In 2017 digitalization of the recordings from those plates was completed, which made the sound content of the collection finally available to researchers. This paper presents and analyses the collection as an anthology of historical sound documents, as an incentive for contemporary ethnomusicological research and as an addition to studying the history of ethnomusicology in Serbia. After an elaboration on the prehistory of documentary field recordings of traditional music, it has been pointed to procurement of a phonograph for the Ethnographic Museum in Belgrade in 1930. There were two major expeditions, organized in 1931 and 1932 in what was then known as ?Southern Serbia?, administratively the Vardar Banovina, a province of the Kingdom of Yugoslavia (now Republic of Macedonia and the Autonomous Province of Kosovo and Metohija of the Republic of Serbia). 180 plates were made, less than a third by Drobnjakovic, and all the others by Manojlovic. Further recordings were suspended due to certain problems with masters printing; even some later attempts of dubbing did not give a complete solution. In 1964 the Institute of Musicology SASA was given an incomplete collection. Today it is comprised of 140 wax plates. It has been pointed that, primarily, traditional secular music was recorded, followed by few examples of church music. The collection is represented by the acoustic source, performance formation, repertoire, genre, style. Additionally, gender, age and professions of the singers and players were also discussed. It has been pointed to the potentials of the collection and its relevancy for the research of music and identity relation, music and migration relation, for studies of heritage and activities at the field of preserving traditional music. Given the specificity of the area from which the collection predominantly originates, it can have a significant value for social engagement in overcoming conflicts with music. Finally, the attainability of wax plates now serves as an incentive for reassessing the role of Kosta P. Manojlovic in cultural history and research of traditional music in Serbia and in the region.

show abstract

Section: апстрактunclassified

Traces of music carved in wax: The collection of phonographic recordings from the Institute of Musicology SASA

Lajic-Mihajlovic¹

2017

Muzikologija

View full text Add to dashboard Cite

show abstract

“…Zavedali so se potrebe po snemalni napravi, ki bi olajšala predvsem zapisovanje napevov. Čeprav so člani Odbora od vsega začetka izražali željo po zapisovanju s pomočjo snemalne naprave -fonografa, so ga lahko kupiti šele na začetku leta 1914 (Kunej 2005).…”

Section: Zbiranje Izdajanje In Izvajanje Ljudskih Pesmiunclassified

PRIZADEVANJA GLASBENE MATICE ZA OHRANITEV IN OŽIVITEV LJUDSKE GLASBENE DEDIŠČINE TER USTANOVITEV INSTITUTA ZA RAZISKAVANJE SLOVENSKE GLASBENE FOLKLORE LETA 1934<br>EFFORTS BY THE SLOVENIAN MUSIC SOCIETY TO REVIVE FOLKSONG REPERTOIRE AND INSTITUTIONALIZATION OF ETHNOMUSICOLOGY IN 1934</br>

Krstulović

2014

Traditiones

View full text Add to dashboard Cite

PESEMSKO IZROČILO BELE KRAJINE NA ZGODNJIH TERENSKIH POSNETKIH<br>EARLY FIELD RECORDINGS OF TRADITIONAL SONGS IN WHITE CARNIOLA</br>

Kunej

2017

Traditiones

Self Cite

View full text Add to dashboard Cite

(več Dular 1986). Na prelomu med 19. in 20. stoletjem je bilo zanimanje za to območje precejšnje tudi zato, ker je slovenske zbiralce in intelektualce že prevevala projugoslovanska usmerjenost. Tudi pozneje je zaradi burne zgodovine in kulturnih posebnosti Bela krajina zelo privlačila etnologe, folkloriste, jezikoslovce in tudi druge raziskovalce. V etnološkem in folklorističnem pogledu namreč predstavlja kulturni prostor, kjer je zaradi tesne povezanosti in prepletanja različnih kultur nastala enkratna kulturna krajina. V zavesti Slovencev je dolgo veljala za »kulturno in naravno najbolj nedotaknjeno pokrajino«, ki je hkrati imela sloves »kulturne drugačnosti, skoraj eksotičnosti« (Terseglav 2008: 2), čeprav je v tem skoraj »romantičnem« pogledu pogosto tudi precej pretiravanj.Zaradi takšnega zanimanja za Belo krajino ni nenavadno, da so prav tu nastali eni najstarejših slovenskih zvočnih zapisov ljudske glasbe, pa tudi prvi filmski dokumenti ljudskega plesa na Slovenskem (Kunej 2004). Zvočno dokumentiranje je imelo namreč pretežni del 20. stoletja zelo pomembno vlogo pri raziskovanju ljudske glasbe, tako v tujini 144 PESEMSKO IZROČILO BELE KRAJINE NA ZGODNJIH TERENSKIH POSNETKIH kakor tudi na Slovenskem. V arhivu Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU (GNI) imajo zgodnji terenski posnetki med zapisi slovenskih ljudskih pesmi posebno mesto, še posebej pa posnetki iz Bele krajine. Med njimi je treba poudariti tiste, ki jih je leta 1914 v Beli krajini posnel Juro Adlešič in so izjemen dokument ljudskega petja na Slovenskem; posneti so na voščene valje in so najstarejši izvirni nosilci terenskih posnetkov ljudske glasbe v Zvočnem arhivu GNI. Sicer je v Beli krajini že leto prej snemala ljudske pesmi priznana ruska raziskovalka ljudske glasbe Jevgenija Eduardovna Linjova, ki sodi med pionirje fonografiranja v Evropi. V Beli krajini pa so na začetku leta 1955 sodelavci GNI tudi prvič preskusili novo tehnološko pridobitev -magnetofon, ki je kmalu prinesel velik prelom v sistematično terensko raziskovanje in zvočno dokumentiranje ljudske glasbe na Slovenskem.Čeprav so v arhivskih zvočnih zbirkah, ki so po svetu začele nastajati na začetku 20. stoletja, pogosto želeli zbrati, ohraniti in posredovati poznejšim rodovom predvsem »čisto« in »izginjajoče« izročilo ter so zvočne arhive razumeli kot »skladišča tradicije« (Seeger 1986: 262) in njihov pomen v etnomuzikologiji primerjali s pomenom knjižnic na drugih znanstvenih področjih (Nettl 1964: 17), imajo zgodnji zvočni posnetki širši pomen. V raziskovalno delo GNI zvočna snemanja niso prinesla le hitrejšega, lažjega in natančnejšega načina zapisovanja gradiva na terenu, česar so si sodelavci želeli, temveč so pripomogla tudi k pomembnim novim etnomuzikološkim odkritjem in drugačnemu razumevanju ljudske glasbe na Slovenskem.Zato v prispevku skoz prizmo prvih zvočnih posnetkov v Beli krajini analiziramo zgodnja terenska raziskovanja pesemskega izročila v tej pokrajini, pojasnjujemo okoliščine nastanka prvih posnetkov, predstavljamo izvajalce, posneti repertoar in pomen...

show abstract

<em>WE HAVE PLENTY OF WORDS WRITTEN DOWN; WE NEED MELODIES!</em> THE PURCHASE OF THE FIRST RECORDING DEVICE FOR ETHNOMUSICOLOGICAL RESEARCH IN SLOVENIA<br>“BESED IMAMO DOVOLJ ZAPISANIH, TREBA NAM MELODIJ!”</br>

Cited by 5 publications

References 0 publications

Traces of music carved in wax: The collection of phonographic recordings from the Institute of Musicology SASA

Traces of music carved in wax: The collection of phonographic recordings from the Institute of Musicology SASA

PRIZADEVANJA GLASBENE MATICE ZA OHRANITEV IN OŽIVITEV LJUDSKE GLASBENE DEDIŠČINE TER USTANOVITEV INSTITUTA ZA RAZISKAVANJE SLOVENSKE GLASBENE FOLKLORE LETA 1934<br>EFFORTS BY THE SLOVENIAN MUSIC SOCIETY TO REVIVE FOLKSONG REPERTOIRE AND INSTITUTIONALIZATION OF ETHNOMUSICOLOGY IN 1934</br>

PESEMSKO IZROČILO BELE KRAJINE NA ZGODNJIH TERENSKIH POSNETKIH<br>EARLY FIELD RECORDINGS OF TRADITIONAL SONGS IN WHITE CARNIOLA</br>

Contact Info

Product

Resources

About