Koliko šola spodbuja in razvija temeljne spretnosti in sposobnosti, potrebne ljudem v 21. stoletju?

Abstract

V raziskavi nas je zanimalo, kako uporabniki in izvajalci učnega procesa ocenjujejo pomembnost znanja spretnosti za 21. stoletje, kje naj se otroci spretnosti naučijo in koliko se jih lahko naučijo v gimnaziji. Teoretični uvod je namenjen utemeljitvi, zakaj smo izbrali šestnajst spretnosti, ki jih navaja Ameriški inštitut za pismenost. V empiričnem delu so prikazani rezultati raziskave, ki smo jo opravili med dijaki splošne gimnazije, njihovimi učitelji in starši.

Podeželje in razvoj gastronomije v Sloveniji: Teritorialne kolektivne blagovne znamke po modelu 'Izvorno slovensko' v letu 2020

“…Za osebnostni razvoj in razvoj lokalne skupnosti in države kot celote je pomembno ugotoviti, katera znanja občani in državljani že imajo in katera še potrebujejo za uspešno opravljanje različnih vlog v svojem življenju na različnih ravneh delovanja. Temeljne spretnosti in sposobnosti, ki jih ljudje potrebujemo v enaindvajsetem stoletju za uspešno vključevanje v globalno ekonomijo, dejavno državljanstvo in družinsko življenje, niso več zgolj branje, pisanje in računanje, temveč tudi komunikacijske spretnosti, spretnost odločanja, medosebne spretnosti in spretnosti vseživljenjskega učenja (Ažman 2002). Navedene spretnosti so pomembne tudi za aktivno državljanstvo (= aktivno delovanje posameznika na političnem, socialnem, kulturnem in ekonomskem področju).…”

Senzorično vrednotenje kakovosti živilskih izdelkov, certificiranih s kolektivno blagovno znamko po modelu 'izvorno slovensko'

“…Za osebnostni razvoj in razvoj lokalne skupnosti in države kot celote je pomembno ugotoviti, katera znanja občani in državljani že imajo in katera še potrebujejo za uspešno opravljanje različnih vlog v svojem življenju na različnih ravneh delovanja. Temeljne spretnosti in sposobnosti, ki jih ljudje potrebujemo v enaindvajsetem stoletju za uspešno vključevanje v globalno ekonomijo, dejavno državljanstvo in družinsko življenje, niso več zgolj branje, pisanje in računanje, temveč tudi komunikacijske spretnosti, spretnost odločanja, medosebne spretnosti in spretnosti vseživljenjskega učenja (Ažman 2002). Navedene spretnosti so pomembne tudi za aktivno državljanstvo (= aktivno delovanje posameznika na političnem, socialnem, kulturnem in ekonomskem področju).…”