Introduction

Sanders, Ed; Thumiger, Chiara

doi:10.1093/acprof:oso/9780199605507.003.0001

Cited by 3 publications

(1 citation statement)

References 0 publications

Supporting

Mentioning

Contrasting

Unclassified

Order By: Relevance

“…Robson 2013b observa que a lo largo de la comediografía de Aristófanes phileo se dirige a un amplio rango de objetos: gente, comida, bebida, conceptos. En este pasaje, empero, su empleo sería similar al de Lisístrata, referido a la relación entre los esposos, como en el diálogo entre Mírrina y Cinesias (905-6).42 Eros involucra el deseo de gratificación sexual, pero también puede incluir sentimientos de tipo romántico(Sanders & Thumiger 2013). Según Calame 1999, en Aristófanes encontramos el mismo vocabulario erótico que en la poesía arcaica y, por ende, su misma concepción.…”

unclassified

Construcción afectiva de la corporalidad: la vieja y su joven amante en Pluto de Aristófanes (vv. 959-1096)

Fernández

2021

View full text Add to dashboard Cite

After Plutus’s recovery of his eyesight and the subsequent redistribution of wealth, an old woman, probably a hetaira, is suddenly abandoned by her young lover, who is now financially solvent and in no more need of her (Aristophanes’ Plutus, ll. 959-1096). The expression of her complaints —in front of Chremylus, the comic hero, and also of the young man, who approaches the hero’s house in order to express his gratitude to the god— results in an episodic scene devoted to the exposition of material precariousness of her decayed body. Behind this comic denigration, usual against old and ugly persons, there are also exposed various forms of body apprehension very subtly, on which this paper intends to explore. We refer to the affective and sensitive construction of corporality, to the dynamics of body language, to the physiological imprint of immateriality (such as pleasure or pain), among several aspects that prove the author’s special interest in the body.

show abstract

unclassified

Construcción afectiva de la corporalidad: la vieja y su joven amante en Pluto de Aristófanes (vv. 959-1096)

Fernández

2021

View full text Add to dashboard Cite

show abstract

Eros dans l’anthroponymie grecque

Striano

2018

Mnemosyne

View full text Add to dashboard Cite

The history of Greek personal names (PN) related to the theonym Eros is striking.1 Despite being one of the most important gods, Eros, along with Aphrodite, is largely absent from Greek proper names in the archaic and classical periods. Later, however, and especially under Rome, there is a remarkable increase in PN at Rome and Pompeii, as well as in Hispania. The reason for the absence of Eros in early Greek names is most likely the sense of the Greek term ἔρως as ‘passionate love’, whereas its increased popularity in Hellenistic and Roman times reflects the more genial representation of the god of love in statues and reliefs.

show abstract

Težave z erosom

Senegačnik

2022

Keria

View full text Add to dashboard Cite

Eros sodi med »osnovne fenomene človeškega obstoja« (E. Fink) in presega območje literature, tudi njegova literarna fenomenologija pa je neobvladljivo široka. Članek v prvem delu skicira razmerje med predrefleksivno resničnostjo (Merleau-Ponty) erotičnih pojavov in njihovimi konceptualnimi in poetičnimi izrazi v literaturi arahajske in klasične dobe. Ti izrazi so močno odvisni od dinamike in oblike erotičnih izkušenj, od njihove religiozne in kulturne interpretacije (sem spada tudi vprašanje dvojnosti oziroma enotnosti Erosa in Afrodite in njunih kultov), pa tudi od žanrskih konvencij. V nadaljevanju so obravnavani trije primeri zelo različne in kompleksne etične tematizacije erosa/Erosa. Vloga Erosa v Teogoniji ni jasna: očitno pa je, da ni omejena na to, kar danes opredeljujemo kot biološki svet, temveč njegova kozmogonična moč sega tudi v anorgansko oziroma geološko realnost na eni in v kulturo na drugi strani. Eros v Sofoklovi Antigoni je poguben, kot je v tragediji običajno; v nasprotju s konvencionalnim prepričanjem, ki ga izrazi zbor, pa ni izvor krivičnega ravnanja, ampak vsaj v začetku presenetljivo deluje v svojskem soglasju z velikimi zakoni. Tudi vloga Afrodite v Sapfinem fragmentu 16 (Voigt) je bila deležna izredno različnih interpretacij: med sodobnimi, ki jo večinoma vrednotijo izrazito pozitivno, je najti tudi takšno, po kateri je erotično poželenje temelj nove (ženske) moralne subjektivitete; ne glede na utemeljenost in obranljivost takšna teza dokazuje izredno dinamičnost in kompleksnost erotičnega fenomena ne le v arhajski poeziji sami, temveč tudi in še bolj v njeni sodobni literarni in kulturološki kritiki.

show abstract

Introduction

Cited by 3 publications

References 0 publications

Construcción afectiva de la corporalidad: la vieja y su joven amante en Pluto de Aristófanes (vv. 959-1096)

Construcción afectiva de la corporalidad: la vieja y su joven amante en Pluto de Aristófanes (vv. 959-1096)

Eros dans l’anthroponymie grecque

Težave z erosom

Contact Info

Product

Resources

About