“…Prehransko vlaknino predstavljajo ogljikovi hidrati ali ogljikovim hidratom podobne spojine, ki so odporne na prebavo in absorpcijo v tankem črevesu človeka, se pa popolno ali delno fermentirajo v debelem črevesu pod vplivom črevesne mikrobiote (Kendall in sod., 2011;Fuller in sod., 2016). Konvencionalna razdelitev prehranske vlaknine je glede na topnost v vodi na topno prehransko vlaknino (TPV), kamor prištevamo necelulozne polisaharide, oligosaharide, topne pektine, β-glukane in gume, ter netopno prehransko vlaknino (NPV), ki jo predstavljajo celuloza, hemiceluloza in lignin (Dai in Chau, 2017;Li in Komarek, 2017). Povečan vnos prehranske vlaknine pripomore k rednemu odvajanju ter zmanjšuje tveganje za pojav srčno-žilnih obolenj, debelosti, sladkorne bolezni tipa 2, bolezni prebavil in rakavih obolenj (Dahl in Stewart, 2015;Perry in Ying, 2016;Tarcea in sod., 2017;Fernstrand in sod., 2017).…”