Povzetek. Članek obravnava povezavo med pandemijo covid-19, migracijami in izključenostjo iz varnega prostora bivanja. Temeljni premislek naslavlja kompleksnost novih okoliščin migracijskih in begunskih poti, ko so meje postale neprehodne za vse, ne le za begunce, hkrati pa se vprašanju mobilnosti preko meja pridruži še strašljiva dvojica kužnega drugega. S koronsko krizo je sedentarnost postala nov imperativ globalne mobilnosti. Najina teza je, da so meje pandemije postale meje mobilnosti, pri čemer imperativ #ostanidoma kot glavna točka protikoronskih politik spregleda družbene skupine in številne posameznike z družbenega roba, ki nimajo dostopa do varnega prostora izolacije, med njimi tudi migrante in begunce.

No abstract

Despite growing attempts to standardise and harmonise migration-related data collection in recent decades, fully comparable migration data across countries are still scarce. The differences in the concepts used in national statistics on migration are related to the history of specific countries and their historical migration patterns that shape migration policies, as well as to the availability and collection of migration-related data. Drawing on results of the international project "Managing Migration and Its Effects in South-East Europe -Transnational Actions Towards Evidence Based Strategies" (SEEMIG), this essay discusses these issues at the level of South-East Europe (SEE).

No abstract

Povzetek. Članek analizira družbenoekonomske učinke pandemije Covida-19 na migracije v kontekstu novega režima (ne)mobilnosti, v katerem so se mednarodne migracije močno zmanjšale. Na podlagi najnovejših analiz in poročil globalnih akterjev mobilnosti preizkušamo tezo, da so migranti ostali na delovnih mestih, da smo »drugi« lahko delali od doma. Migrantsko delo je pomembno za relativno nemoteno funkcioniranje družbe v obdobju največje zdravstvene krize; odvisnost nacionalnih ekonomij od migrantskega dela pa je stalnica, ki jo je pandemija še zaostrila. Analiza kaže, da migrantski delavci v času omejene fizične mobilnosti (kot del globalnega prekariata in »novih revnih«, ki jih je ustvarila pandemija) prispevajo k sistemskemu delovanju družbe. V ožjem vidiku analize se kaže precejšnja odpornost migrantskega dela, o čemer priča skorajda nespremenjen obseg denarnih nakazil migrantov v pandemičnem letu 2020. Ključni pojmi: migrantski delavci, pandemija Covid-19, trg dela, denarna nakazila migrantov, novi revni