Starting from the importance of sustainable behaviour among educators for sustainability in kindergarten, the aim of this empirical quantitative study was to investigate the prevalence of predispositions towards sustainable behaviour among students from the first cycle of the Preschool Education study programme at three universities. The connection between predispositions, the existence of a difference between cognitive and non-cognitive predispositions, and the absence of a statistically significant difference between the predispositions of the students in relation to home faculty and place of residence were determined.

Independientemente de las estipulaciones existentes sobre igualdad de género, debemos ser conscientes de que quienes ejerzan la docencia en el futuro portan sus propios códigos culturales, ya que son producto del sistema del cual proceden. De este modo, crean los más variados estereotipos de género, los cuales pueden, inconscientemente, trasladar a estudiantes de nivel inicial. Nuestro interés en la investigación se centró en averiguar cuáles son las posturas de futuros/as docentes de preescolar en cuanto al uso de las Tecnologías de la Información y la Comunicación (TIC) en el jardín de infantes, en relación a estereotipos de género. Los resultados indican que las personas entrevistadas no tienen ideas rígidas sobre género, pero surge aquí la posibilidad de que se hayan presentado respuestas socialmente aceptables. En relación al uso de las TIC en los jardines, se observa su aceptación como herramienta didáctica, en aquellos casos en que los niños y las niñas expresaran estereotipos de género. Con este artículo, deseamos presentar la posibilidad de existencia de una correlación entre el alfabetismo digital de los futuros maestros y maestras, y el juicio crítico a nivel de contenido en relación con estereotipos de género.

Od bodoče vzgojiteljice in bodočega vzgojitelja se predvideva, da bo imel skladno z uveljavitvijo stopnje informacijske družbe razvite določene digitalne kompetence in bo s svojo digitalno pismenostjo znal kritično presojati o smiselni uporabi IKT v vrtcu. »Smernice za uporabo IKT v vrtcu« (Usar in Jerše 2016) sicer narekujejo, da naj bi strokovni delavci IKT uporabljali v skladu s svojim znanjem in z lastno presojo, a lahko odklonilen odnos do uporabe IKT v vrtcu omeji smiselno uporabo tudi v primerih, ko bi otroci z njo pridobili. V raziskavi nas je zanimalo, kakšna stališča imajo bodoči vzgojitelji o uporabi IKT v vrtcu. Rezultati kažejo, da respondenti nimajo negativnih stališč do te uporabe, pri čemer se ne izključuje možnost socialno zaželenih odgovorov. Potrebne so nadaljnje raziskave, s katerim bi validirali obstoječi vprašalnik in odgovorili na določena vprašanja.

No abstract

Vzgojno-izobraževalne ustanove posedujejo velik potencial za zmanjševanje vpliva manjšinskega stresa na življenja mladih LGBTQ+. V članku se osredotočamo na rezilientnost mladih LGBTQ+ v okviru šolskega okolja. Opravljen sistematiziran integrativni pregled literature je zajel 57 empiričnih in teoretičnih kosov gradiva. Kvalitativna vsebinska analiza kaže, da lahko vzgojno-izobraževalne ustanove za učenke_ce LGBTQ+ predstavljajo pomemben vir skupnostnih procesov rezilientnosti, medtem ko je njihova vloga pri krepitvi individualnih procesov rezilientnosti manjša. Kot pomembna so se izkazala tudi področja, ki niso neposredno vezana na šolsko polje, a je v okviru le-teh za optimalen razvoj mladih LGBTQ+ zaželena zavzetost šolskega strokovnega osebja. Ključni pojmi: mladi LGBTQ+, vzgojno-izobraževalni sistem, rezilientnost, manjšinski stres, spol, spolna usmerjenost, sistematiziran integrativni pregled literature