Članek predstavi zgodnjenovoveške etnične »stereotipe« v Evropi. Med številnimi stereotipi so tudi oblačila pogosto dojemali kot tipična za določeno ljudstvo. Glavna značilnost ruske narodne noše je bila dolga brada in kožuh ali krzno, medtem ko je bila turška označena kot »poženščena« in je vključevala turban. Izhodišče članka je razpredelnica ljudstev iz 18. stoletja, t.i. štajerski Völkertafel, ki je tukaj prvič v celoti prevedena v slovenščino. Članek sledi tem stereotipom do 16. stoletja, ko se je povečalo število antropoloških in etnografskih tekstov. Meja med hipotetičnim objektivnim opisom, napako, stereotipom in predsodkom je sicer zelo tanka, pogosto odvisna od opazovalca in perspektive. Avtor pokaže, da so bila ljudstva v vzhodni in jugovzhodni Evropi pogosto združena pod širšo državno oziroma imperialno identiteto znotraj ruskega in otomanskega imperija.

No abstract

No abstract

No abstract

Razprava obravnava prve »javne« knjižnice v Veliki Britaniji v zgodnjem novem veku (16.–19. stoletje) pred prvim pojavom pravih javnih knjižnic sredi 19. stoletja. Na podlagi kritičnega pregleda primarnih virov in sekundarne literature je predstavljen razvoj »javnih« knjižnic v zgodnjem novem veku. Avtor pokaže, kakšen je bil dostop javnosti do knjig v različnih tipih knjižnic, kdo je uporabljal te knjižnice in kakšno literaturo so brali v raznovrstnih knjižnicah. V bistvu je šlo za sočasen razvoj in vpliv: ni se najprej razvila dostopna literatura ali javna knjižnica, ampak je bil njun odnos vedno medsebojno pogojen in sorazmeren. Več poljudne literature je vodilo do večjega zanimanja za branje v javnosti in več javnih knjižnic ter obratno. Čeprav so prve prave javne knjižnice stvar sredine 19. stoletja, je zainteresirana pismena javnost tudi v srednjem in zgodnjem novem veku imela dostop do knjižnic in knjig. Problem je bil »interes« večinsko nepismene javnosti pred industrijsko revolucijo, ko tudi zaradi subsistenčne ekonomije ni bilo dovolj časa za »prostočasne« aktivnosti.