Povzetek: V članku je predstavljen proces oblikovanja predloga Vojaške strategije Republike Slovenije znotraj Slovenske vojske z namenom oblikovanja zgodovinskega spomina in krepiti prepričanja, da sta obramba in varnost stalen proces, ki ne more biti podvržen vsakodnevnemu političnemu razpoloženju ampak mora biti dobro načrtovan, nivojsko in resorno usklajen proces, ki je na koncu zapisan v strategijah. Nato in EU intenzivno sprejemata nove strategije na obrambnem in vojaškem področju. Sledi jima tudi Republika Slovenija z oblikovanjem prvega predloga Vojaške strategije Republike Slovenije. Ključno vlogo pri oblikovanju predloga strategije do sedaj je imel proces, ki je zagotovil krepitev in sistematizacijo vojaške misli, poenotenje razumevanj znotraj Slovenske vojske in usklajenost z obrambno-vojaškimi dokumenti. Ključne besede: vojaška strategija, proces izdelave vojaške strategije, Vojaška strategija Republike Slovenije Abstract The article presents the process of developing the Military Strategy of the Republic of Slovenia within the Slovenian Armed Forces, with the aim of building historical memory, and in strengthening belief that defence and security are a continual process that cannot be subjected to everyday political mood, but must be a well-planned process, departmentally coordinated at all levels, which is finally written into a strategy. NATO and the EU are intensively adopting new defence and military strategies, followed by the Republic of Slovenia with its first proposal of a Military Strategy. A key role in writing the proposed strategy was played by the process within the Slovenian Armed Forces, which ensured the strengthening and systematization of military thought, the synchronization of its understanding, and harmonization with defence-military documents. Key words: military strategy, process of drafting military strategy, Military Strategy of the Republic of Slovenia

Ministrstvo za obrambo je lani (2020) izdalo monografijo brigadirja Branimirja Furlana, dr. znanosti, Nacionalna (varnostna) strategija. Izšla je v času po leta 2019 sprejeti Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (ReSNV-2) in ravno v času, ko se je v Slovenski vojski začel proces vojaškega strateškega premisleka in nastajanja predloga vojaške strategije. Sodelujočim pri slednji je bila monografija v pomoč in oporo. Monografija bo gotovo dober pripomoček tudi pripravljavcem naslednje obrambne strategije, pa tudi strateških planskih dokumentov. Za uporabnike in preučevalce ReSNV-2 je monografija znanstveno utemeljen pripomoček za boljše razumevanje procesov priprave in vsebine resolucije ter njeno umeščanje v teorijo in prakso. Ob Marsovi dediščini dr. Antona Žabkarja je to drugo delo v slovenščini na področju nacionalnovarnostne strategije, ki nam lahko pomaga pri preučevanju strateškega okolja, krepitvi strateške misli in teorije ter oblikovanju in udejanjanju strategij. Brigadir Furlan na začetku predstavi razvoj in vloge strategij na splošno, v nadaljevanju pa je osredotočen na nacionalnovarnostno področje. To je pomembno tudi z vidika sodobne uporabe strategij, ko se te vsaj v poljudnem pomenu ne uporabljajo samo za velika področja in sisteme, temveč tudi na »individualni« ravni. Na vojaško-obrambnem področju pa je to bistveno tudi zaradi ravni vojaškega delovanja. Tako brigadir Furlan opiše povezave med strateško, operativno in taktično ravnjo delovanja. Popelje nas skozi razvoj teh povezav, s čimer nam pojasni današnje stanje, ko so različne ravni bolj povezane in vplivajo ena na drugo. To je še posebno pomembno za države velikosti Slovenije, kjer se večina strateških rešitev udejanja na nižji taktični ravni. Ob tem brigadir Furlan pojasnjuje tudi razliko med operatiko, operacijo in delovanjem oziroma prevajanjem angleških terminov v slovenščino. Tako monografija ob vsebinskih zapolnjuje tudi terminološke vrzeli. Avtor si skozi vso monografijo prizadeva uporabljati slovensko izrazoslovje ter utemeljuje pomembne koncepte in termine za razvoj znanstvenega področja teorije strategije. Tako spodbuja tudi praktično rabo slovenske terminologije na področju strategije v vojski in celotnem nacionalnovarnostnem sistemu. Osrednji del monografije prikazuje in pojasnjuje elemente za oblikovanje nacionalne strategije in opisuje različne strategije ter strateške načine, poti delovanja oziroma uresničevanja ciljev. Pri slednjih je posebej bistveno in poudarjeno odvračanje, ki je v slovenski teoriji in praksi bilo premalo izpostavljeno, ob tem, da je vsako odvračanje boljše od vojne. Podrobneje sta obdelani tudi eskalacija in jedrska strategija. Obe sta za Slovenijo zanimivi tudi z vidika njenega članstva v EU in Natu ter z vidika uporabe mehanizmov, ki niso v njeni lasti. V monografiji so predstavljeni tudi nekateri specifični, toda bistveni strateški dejavniki, tehnologija, geopolitika in mednarodni red ter nadnacionalne strategije, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju strategije nacionalne varnosti. Posebej je izpostavljeno strateško komuniciranje, ki je koncept v razvoju, a bo v prihodnosti gotovo zelo pomemben. Brigadir Furlan uspešno povezuje teorijo s prakso in slovensko realnostjo. Tako nakazuje, kako je mogoče strategijo udejanjiti v praksi, s čimer je pozornim preučevalcem in uporabnikom monografije olajšal raziskave v tujih delih. S primerjavo tujih sistemov in analizo različnih avtorjev ponuja veliko primerov in argumentov za nujno strokovno in kritično strateško mišljenje ter dokazuje, kar je zapisal v sklepu, da gre pri strateškem procesu »za iskanje najboljšega približka strategije, ki bo najbolj uspešno zagotavljala doseganje želenega stanja ob razpoložljivih virih«. Monografija pojasnjuje strategijo operativnega delovanja in tudi razvojno strategijo. Oba elementa sestavljata celovito strategijo. Nacionalna strategija je vedno kompromis med več dejavniki, zato je zelo pomemben zaključek brigadirja Furlana v sklepu, da »Bistveno je (po Bettsu), da se ne sklepajo kompromisi o virih, ki so nujni za doseganje ciljev, temveč o ciljih«. Z znanstveno utemeljitvijo, primeri ter povezavo teorije in realnosti je brigadir Furlan pokazal smer, med drugimi tudi vojaškim častnikom, za krepitev strateške misli, dela na strateški ravni ter pri oblikovanju in udejanjanju strategij. Strategija je na splošno pot oblikovanja, za majhne države oziroma vojske pa iskanja ugodne strateške situacije. To iskanje je za visoke častnike in generale na strateški ravni eno osnovnih poslanstev, ta monografija pa nam pri tem lahko zelo pomaga. Zdaj že upokojen brigadir Slovenske vojske Branimir Furlan je bil eden plodnejših piscev v vojski. Med drugim je bil ključni avtor Vojaške doktrine, ki jo je Vlada RS sprejela leta 2006. Tako z veseljem čakamo na njegovo naslednjo knjigo, ki bo osredotočena na vojaško strategijo.

Last year (2020), the Ministry of Defence of the Republic of Slovenia published a monograph by Brigadier General Branimir Furlan, Ph.D., titled Nacionalna (varnostna) strategija (National (security) strategy). It was published in the period following the adoption of the Resolution on the National Security Strategy of the Republic of Slovenia (ReSNV-2) in 2019, and at the time when the process of military strategic consideration and the drafting of a Military Strategy proposal in the Slovenian Armed Forces began. The authors of the latter used the monograph as help and support. The monograph will certainly also be a useful tool for the drafters of the next Defence Strategy and strategic planning documents. For those who use and study the ReSNV-2, this monograph serves as a scientifically based tool facilitating the understanding of the processes behind the drafting and the contents of the resolution as well as its positioning in theory and practice. In addition to the book Marsova dediščina (Mars’s Heritage) by Anton Žabkar, PhD, this monograph is the second Slovene work related to national security strategy, which can help us study the strategic environment, improve strategic thought and theory, and design and implement strategies. Brigadier General Furlan begins by presenting the development and roles of strategies in general, and then focuses on the field of national security. This is also important from the point of view of the contemporary application of strategies, when they are, at least in a popular sense, not applied only to large domains and systems, but also at the "individual" level. In the military and defence domains, this is also essential due to the level of military operation. Consequently, Brigadier General Furlan describes the relations between the strategic, operational, and tactical levels of operation. He guides us through the development of these relations, explaining the current situation where different levels are more interconnected and interinfluencing. This is especially important for countries of the size of Slovenia, where most strategic solutions are implemented at a lower tactical level. Additionally, Brigadier General Furlan explains the difference between operational art and operation(s), and provides Slovene equivalents of English terms. As a result, in addition to the substantive gaps, the monograph also fills the terminological gaps. Throughout the monograph, the author devotes effort to using Slovene terminology and substantiates the important concepts and terminology for the development of the scientific field of strategy theory. By doing this, he encourages the use of Slovene strategy-related terminology in practice both in the military and throughout the national security system. The central part of the monograph presents and explains the elements for the formulation of a national strategy, and describes various strategies and strategic methods, the ways to operate and achieve goals. In the case of the latter, deterrence is particularly important and emphasized. Moreover, it has not been sufficiently emphasized in Slovenian theory and practice, despite the fact that any deterrence is better than war. Escalation and nuclear strategy are also discussed in detail. Both are interesting for Slovenia from the point of view of its EU and NATO memberships and from the point of view of its use of non-owned mechanisms. The monograph also presents some specific but essential strategic factors, technology, geopolitics as well as the international order and transnational strategies that should be taken into account when devising a national security strategy. Special emphasis is placed on strategic communications, which is a concept under development, but will certainly become very important in the future. Brigadier General Furlan successfully connects theory, practice and Slovenian reality. By doing so, he indicates the possibilities of putting the strategy into practice, thus facilitating research of foreign works for attentive researchers and users of the monograph. By comparing foreign systems and analysing different authors, he provides many examples and arguments for the necessary professional and critical strategic thinking, and proves (what he has written in the closing) that the strategic process is about "finding the best approximation of the strategy that will most successfully enable us to achieve the desired end state with the available resources ”. The monograph explains the operational strategy and the development strategy. Both elements make up a comprehensive strategy. The national strategy is always a compromise between several factors, therefore the conclusion of the Brigadier General Furlan, stated in the closing, is very important: "It is essential (according to Betts) that compromises are not made regarding the resources necessary to achieve goals, but regarding the goals." By providing scientific substantiation, examples, and the connection between theory and reality, Brigadier General Furlan showed a direction, also to military officers, towards strengthening the strategic thought, work at the strategic level, as well as towards the devising and implementation of strategies. Strategy is generally a way of creating, and for small countries or armies, finding a favourable strategic situation. This search is one of the basic missions of high-ranking officers and generals at the strategic level, and this monograph can be of great help in this respect. Now retired Brigadier General of the Slovenian Armed Forces Branimir Furlan was one of the most prolific writers in the military. Among other things, he was the key author of the Military Doctrine adopted by the Government of the Republic of Slovenia in 2006. We thus very much look forward to his next book, which will focus on military strategy.

Generalštab Slovenske vojske je letos izdal monografijo dr. Branimirja Furlana, brigadirja v pokoju , Vojaška strategija. V okviru zbirke Teorija in praksa strategije je po lani izdani Nacionalni (varnostni) strategiji to njegova druga monografija in predstavlja nadaljevanje obravnave teorije in prakse strategije. Za teoretike in praktike strategije sta monografiji znanstveno utemeljen pripomoček za boljše delo. Monografija Vojaška strategija je nastajala skoraj hkrati s procesom vojaškega strateškega premisleka in nastajanja predloga vojaške strategije Slovenije v Slovenski vojski. Ko bodo rezultati tega procesa izdani, bo monografija odličen pripomoček za boljše razumevanje in ocenjevanje njihove vsebine ter njihovo umeščanje v teorijo in prakso. Monografija je celovito znanstveno delo, smiselno strukturirano v uvod, pet poglavij in sklepne misli. Po uvodu nam avtor v prvem poglavju z uvodom v teorijo vojaške strategije naniza potrebne osnove za proučevanje znanstvenega področja. V drugem poglavju o vojni in vojskovanju predstavi različne poglede na vojno, pravne, etične in moralne vidike vojne in oboroženih konfliktov ter nakaže, kako in kje raziskovati ter kakšna bo prihodnja vojna. Piše o vojskovanju na splošno in izbranih načinih vojskovanja ter vojskovanju prihodnosti in teoriji zmage. V tretjem poglavju o vojski kot instrumentu nacionalne moči piše o uporabi vojaške moči, značilnosti in učinkovitosti vojske. To je ena prvih obdelav vojaškega instrumenta moči na znanstveni ravni v Sloveniji. V četrtem poglavju o oblikovanju vojaške strategije predstavi poglede na stratege, strateške vodje in strateško razmišljanje, na proces oblikovanja vojaške strategije in strateški koncept ter na vpliv tehnologije na strateški koncept. Predstavi tudi nekatere izzive v procesu oblikovanja vojaške strategije. V petem poglavju o uresničevanju vojaške strategije predstavi različne zamisli in poglede na vojaško delovanje, obrambno načrtovanje, operativno veščino in vojaško doktrino. V sklepnih mislih poudari pomen vojaškega instrumenta moči, potrebo in nujnost po vojaški strategiji, še posebej v kriznih časih, kar argumentira s primeri iz zgodovine. Poudari, da nas ti primeri spomnijo, da ni nujno, da bo vedno mir, in zato ne bi smeli zanemariti razvoja strateške misli, predvidevanja razvoja prihodnjega varnostnega okolja, ocenjevanja verjetnosti ogrožanja vitalnih slovenskih interesov v prihodnosti in priprave ustreznih strategij, tudi vojaških. To dolgujemo našim naslednikom, ki z vso pravico to od nas tudi pričakujejo. V knjigi je predstavljen celovit pogled na razvoj in temeljne koncepte vojaške strategije. Razložen je pomen razvojne in operativne razsežnosti vojaške strategije. Knjiga informira in je dober pripomoček o strateškem vojaškem delovanju tudi pripravljavcem drugih strategij, predvsem obrambne, pa tudi vojaških in obrambnih strateških dokumentov. Omogoča razumevanje vojske kot nacionalnega instrumenta moči, kar je pomembno tudi za druge deležnike v nacionalnovarnostnem sistemu, oziroma nosilcem instrumentov nacionalnih moči. Ob tem je ustrezna pozornost namenjena tudi odnosu med vojaško strategijo in politiko. Avtor ugotavlja, da v civilno-vojaškem dialogu na koncu odločajo civilne avtoritete, kar navadno obsega tudi odobritev vojaške strategije, čeprav gre za vojaški strokovni dokument. To je še posebej pomembno, ker v sodobnem svetu uporabo vojaške sile povezujemo z uporabo različnih instrumentov nacionalne moči. Vojaška strategija mora biti zato proizvod civilno-vojaškega vzajemnega delovanja. Delo je zahtevno z navajanjem številnih pomembnih in prepletajočih se zamisli različnih avtorjev, ki pa jih avtor velikokrat ne komentira in ne vrednoti. Tako prihodnjim teoretikom in raziskovalcem predstavlja dobro raziskovalno izhodišče. Avtor ugotavlja, da ni nujno vsaka vojaška strategija javno prepoznavna in formalizirana. Mogoče zato ne ponuja izrecnih rešitev, kar pa zahteva strateško razmišljanje bralca pri uporabi različnih zamisli. Tako ima avtor bolj ambicijo prispevati h kritičnemu mišljenju oblikovalcev konkretnih strategij. Tak pristop zahteva za uporabnika veliko znanja, kar nakazuje tudi ta knjiga. Čeprav avtor trdi, da je to delo aplikativno naravnano, je predvsem v vlogi strateškega procesa in zahteva od bralca poglobljen študijski pristop. Bralec lahko pridobi odgovore predvsem na vprašanja, kaj je vojaška strategija, kakšen je njen namen in zakaj jo potrebujemo, kdo jo oblikuje, kako se do nje pride, kaj jo naredi uspešno, kateri izzivi se pojavljajo med oblikovanjem strategije in kaj je potrebno, da se lahko strategija uresničuje. Monografija nakazuje poti, kako in kje si pridobiti kompetence za dobrega vojaškega stratega, a hkrati odpira več vprašanj, kot ponuja rešitev, predvsem za delovanje vojske, kot je slovenska. Tako spodbuja k proučevanju teorije in prakse, s čimer se lahko strateško utrjuje tudi vojaška misel. Avtor si prizadeva uporabljati slovensko izrazoslovje in utemeljuje pomembne koncepte in termine za vojsko ter znanstveno področje vojaške strategije. V monografiji je veliko slovenskih strokovnih terminov. Nekateri, kot na primer vojska/vojaška sila/oborožena sila, moč vojske/vojskovalna moč/instrumenti moči, vojskovanje/bojevanje, operativna veščina/operatika niso povsem pojasnjeni. Kljub temu monografija ob vsebinskih zapolnjuje tudi terminološke vrzeli in tako spodbuja tudi praktično rabo slovenske terminologije na področju vojaške strategije. Z znanstveno utemeljitvijo in povezavo teorije in realnosti je dr. Furlan pokazal smer, med drugimi tudi vojaškim častnikom, za krepitev strateške misli ter oblikovanje in udejanjanje vojaške strategije. Knjiga bo za slovenske vojake, predvsem tiste častnike, ki so nosilci razvoja in uporabe vojske na strateški ravni, naravni pripomoček. Ob tem ni nič manj dobrodošla vsem, ki se ukvarjajo s strategijo nacionalne varnosti, vključno s političnimi odločevalci. Strategija je na splošno pot oblikovanja, za majhne države oziroma vojske pa iskanja ugodnega vojaškega strateškega položaja. To iskanje je za častnike in generale na strateški ravni eno temeljnih poslanstev, pri čemer nam monografija lahko zelo pomaga. Upamo, da nam bo dr. Furlan pri tem pomagal tudi v prihodnje.