Začetne opombe k laringalizaciji v slovenščini

Abstract

Peter Jurgec Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana Začetne opombe k laringalizaciji v slovenščini Članek odpira nekaj možnosti za raziskovanje nemodalne fonacije v slovenščini na primeru laringalizacije oz. hripavega glasu. Predstavljene so pomembnejše splošne akustične in artikulacijske ugotovitve ter ekperimentalne analize posameznih jezikov. Sledi analiza laringalizacije na primeru standardne in narečne (ziljske) slovenščine. Avtor poskuša ugotoviti nekatere fonološke in fonetične prozodične vplive na pogostnost in vrsto laringalizacije v slovenščini. Upoštevana je tudi pragmatična, parajezikovna, sociolingvistična in zunajjezikovna raba laringalizacije.The article opens up new possibilities for research into non-modal phonation in Slovene with regard to the case of laryngealization or creaky voice. The most important acoustic and articulatory findings and experimental analyses of individual languages are presented. Following this an analysis of laryngealization in case studies of standard and dialectal (Zilja dialect) Slovene is given. The author attempts to elucidate some of the phonological and phonetic prosodic influences on the frequency and type of laryngealization in Slovene. In addition, the author considers pragmatic, paralinguistic, sociolinguistic, and extralinguistic uses of laryngealization. Uvod*Problematika nemodalne fonacije 1 je v fonetiki jasno prisotna že več kot pol stoletja: sem spadajo pregledna artikulacijsko-in akustičnofonetična dela, klasične eksperimentalnofonetične študije, raziskave govorne produkcije in njenih modelov, fonetično primerjalne monografije, študije posameznih jezikov in njihovih značilnosti v fonetičnem smislu, kakor tudi foniatrične in logopedske raziskave. Pregled tovrstnih raziskav sicer pokaže sprotno poglabljanje ugotovitev, kakšnih splošno veljavnih oz. prevladujočih rešitev pa še ni: modeli oz. taksonomija fonacije so precej neenotni, deloma si celo nasprotujejo (prim. dalje to besedilo). -Namen tega besedila seveda ni poseči v splošnofonetične razprave o fonaciji, temveč opozoriti na nekaj začetnih opazovanj o eni vrsti nemodalne fonacije, tj. hripavem glasu, v slovenščini -to kaže v nadaljnjih raziskavah nadgraditi. Pri tem se seveda ni mogoče izogniti razpravljanju o splošnih fonetičnih zadevah, vendar bom ostal pri temeljnem pregledu in čim bolj natančni opredelitvi te vrste fonacije, ki jo bom obravnaval na primeru slovenščine. (1971: 7 in ss., 1973) navaja skupno devet možnosti fonacije, ki jih tu opredeljuje skoraj izključno artikulacijsko, tj. kot načine vibriranja glasilk. Te naj bi čim * Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola, ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. Fonacija Ladefoged1 Namesto izraza fonacija oz. pomensko prekrivno se v splošni in nekoliko starejši fonetični literaturi (tudi slovenski) pojavlja register, pri katerem gre poleg fonacije še za več drugih dejavnikov. Zato je za sodobno fonetično rabo manj primeren (gl. Laver 1980:...