»Za nov družbeni red«: genealogija samoupravljanja

Abstract

V prispevku sem predstavila zgodovinski razvoj koncepta samoupravljanja iz političnoekonomske teorije, kot so ga utemeljili utopični socialisti in anarhisti, na primer Pierre Joseph Proudhon (Kaj je lastnina?, 1890), v našem prostoru pa krščanski socialist Andrej Gosar leta 1935 v knjigi Za nov družbeni red. Edvard Kardelj (Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, 1979) je bil nato tvorec zakonodaje, ki je uvedla samoupravljanje v SFRJ v začetku 50. let 20. stoletja. Analizirala sem specifične okoliščine, ki so botrovale odločitvi za uvedbo samoupravljanja v SFRJ, ter razloge za njegov neuspeh oziroma prekinitev implementacije z razpadom Jugoslavije v začetku 90. let. Ocenila sem vpliv jugoslovanskega modela samoupravljanja na druge politične skupnosti v svetu do danes in kaj od tega koncepta je v sodobnosti ostalo oziroma oživelo v Sloveniji.V prispevku sem poskusila odgovoriti na naslednja vprašanja: Zakaj delavsko samoupravljanje v socialistični Sloveniji oziroma Jugoslaviji ni uspelo? Kako je mogoče koncept samoupravljanja misliti in reaktualizirati v sodobnem slovenskem politično-ekonomskem kontekstu? Ali avtonomizem, ki je ena izmed teoretskih podlag samoupravljanja, lahko konstituira učinkovito alternativo oziroma grožnjo neoliberalnemu globalnemu kapitalizmu?

Public goods, common-pool resources, and the commons: The influence of historical legacy on modern perceptions in Slovenia as a transitional society

“…43/1950). Both concepts, albeit with a different meaning, are still embedded in people's consciousness (Toplak, 2014) and affect the perception of goods. At least to a certain degree, these findings can be generalized to other post-communist countries of central and eastern Europe (Premrl et al, 2015, Markuszewska, 2018, where, due to socioeconomic changes as a consequence of regime changes and government decentralization, many gaps emerged between property legislation and rights in practice.…”

“…Private ownership was replaced by state (national) and social ownership (Urbanc, 2002). The power of decision-making was transferred from individuals, agricultural holdings, and local communities to the state level (Partlič, 1989) and, through the introduction of social ownership and workers' self-management, to employees (Šetinc, 1979;Toplak, 2014). By introducing new forms of ownership, the centuries-old existing and emerging connections between subtractable resources and their local communities -that were, in fact, their managers -started to break down.…”