Vzgoja in izobraževanje v času covida-19: odzivi in priložnosti za nove pedagoške pobude / Education during the Time of Covid-19: Challenges and Opportunities for New Pedagogical Initiatives

Abstract

Zaradi virusa covid-19 se je svet v kratkem času znašel v pandemiji, ki je temeljito preoblikovala življenja večine ljudi in vplivala na številne gospodarske ter negospodarske sektorje, s tem pa tudi na izobraževalne procese in ustanove, ki so iskali rešitve. To smo na področju izobraževanja prepoznavali kot prekinjeno šolanje, »podaljšane počitnice«, izobraževanje/učenje na daljavo ipd. Kot kažejo raziskave, na katere se sklicujejo prispevki te monografije, so države, ustanove, vodstveni in strokovni delavci k reševanju pristopili glede na svoje zmožnosti ter z veliko mero inovativnosti pa tudi improvizacije. Temu vprašanju so zato po svetu posvetili veliko število znanstvenih srečanj, odziv je bil viden tudi v mnogih svetovnih znanstvenih revijah.Tematski razpon člankov v pričujoči monografiji je bogat in zajema vse ravni ter področja izobraževanja, po starosti, statusu in socialnih ozadjih različne skupine, kar publikaciji daje tudi široko analitično vrednost. Iz vsebine teh dragocenih člankov, ki imajo utemeljitve v opravljenih raziskavah, ugotavljam, da se vse države, ne glede na stopnjo razvitosti in stopnjo digitalizacije izobraževanja, znašle v situaciji, na katero v glavnem niso bile pripravljene. Seveda je bil položaj veliko težji v tistih državah, ki niso imele dobro razvitih osnov za spletno poučevanje, kamor sodijo računalniška infrastruktura, internetne povezave, digitalno pismeni učitelji in učenci, dobro sodelovanje s starši ipd. Odziv šolstva na takšne okoliščine je izjemno pomemben, tako zaradi števila učencev in učiteljev, ki so se soočili z izzivom, kot zaradi splošnosti pojava in moči vpliva.Že hiter pogled v vsebino člankov pokaže, da je v roku pol leta po pandemiji v evropskih državah potekal pouk na daljavo na različne načine, z različno tehnologijo ter razlikami v uspehih in stališčih do takšnega načina poučevanja. Te izobraževalne razlike pa so razkrile številne neenakosti med učečimi se in tudi med izvajalci izobraževanja. Ne le da so bila razkrita neskladja v kakovosti računalniške opreme in razpoložljivosti pasovne širine, temveč so se pokazala predvsem v tem, v kolikšni meri so izobraževalne veščine potrebne za poučevanje in učenje.Kaže, da je prenos izobraževanja iz učilnic v spletno okolje odprl številna vprašanja ter učiteljem in vzgojiteljem povzročil nemalo težav ter stisk, saj