Viollet-le-Duc and the body: the metaphorical integrations of race and style in structural rationalism

Abstract

Link to this article: http://journals.cambridge.org/abstract_S1359135511000133How to cite this article: Charles L. Davis (2010). Viollet-le-Duc and the body: the metaphorical integrations of race and style in structural rationalism.

Eugène Emmanuel Viollet-le-Duc and monument protection: A case study

“…His goal was to copy nature and its unmistakable principles and laws, which should be introduced sensitively into architecture, which must deliver the same perfection as only nature can (Davis, 2010). Viollet-le-Duc (1990: 233) says the following about any part of the building, its exterior and construction that needs to be restored in its own style, depending on the type and purpose of the building: "The style belongs to the narrator .…”

Eugène Emmanuel Viollet-le-Duc and monument protection: A case study

“…Za čim daljšo življenjsko dobo objekta je poskušal pri zamenjavi katerega koli dela uporabljati boljše in kakovostnejše materiale v močnejši in popolnejši obliki, umestitev novega (zamenjanega) konstrukcijskega elementa na isto mesto pa izvesti brez goljufanja, ali kot je zapisal (prav tam: 459): »[S]lediti tej preprosti metodi presojanja, katere moč lahko opazi vsak, čeprav ni izurjen v arhitekturni umetnosti.« Leta 1854 je pisal o pomembnosti stila in njegovi sporočilno-sti. Njegov cilj je bil posnemati naravo ter njena nezmotljiva načela in zakonitosti, ki se jih tenkočutno vpelje v arhitekturo, saj mora ta ponuditi enako popolnost, kot jo lahko ponudi le narava (Davis, 2010). O vsakem delu zgradbe, njeni zunanjosti in konstrukciji, ki mora biti restavrirana v svojem stilu, odvisno od tipa in namembnosti objekta, Viollet-le- Duc (1990: 233) pravi: »Stil pripada pripovedovalcu /.../ in mora pustiti vtis na vsakogar.« Ker ima vsaka doba svoj stil, ki tvori harmonijo in enotnost v arhitekturi, »moramo ali povzeti enega od znanih stilov ali pa si izmisliti novega« (Viollet-le-Duc, 1987: 484).…”