Using the Montessori Approach for a Clientele with Cognitive Impairments: A Quasi-Experimental Study Design

Abstract

This study enabled its authors to corroborate the findings presented in the literature and to contribute additional elements on the positive effects of the use of Montessori activities and philosophy. Used with people with moderate to severe dementia these allow the satisfaction of their basic psychological needs, their well being, and hence, on their quality of life.

Método de Montessori aplicado à demência: revisão da literatura

“…É possível verificar que a metodologia adoptada para avaliar o impacto das actividades Montessori difere entre os vários estudos. Existiam estudos comparativos (10)(11)(12)(13)(14) , estudos com programas intrageracionais (15)(16) e estudos com programas intergeracionais (4)(5) . Um dos estudos adoptou ainda uma metodologia diferenciada, com um programa de treino dirigido a ajudantes familiares, que pretendia formar as profissionais para realizarem actividades com os utentes (17) .…”

Prednosti metode Montessori pri obravnavi oseb z demenco

“…metodami za ohranjanje sposobnosti opravljanja osnovnih življenjskih aktivnosti, kot so npr. bazalna stimulacija, reminiscence, biografska metoda, senzorne terapevtske aktivnosti, avtorji navajajo predvsem metodo snoezelen, ki predstavlja remotivacijsko terapijo (van Hülsen, 2010), ter metodo Marie Montessori (Camp, et al, 1997;Giroux, et al, 2010). Pristop montessori temelji na načelih, ki jih je Maria Montessori razvila z opazovanjem in analiziranjem duševnih, telesnih in duhovnih sposobnosti pri otrocih, s katerim dokazuje, da se otrok ne uči, temveč oblikuje svojo osebnost na podlagi interakcije s prostorom, stvarmi in osebami (Bowlby, 1993;Dreher, 1997).…”

“…Ko so oboleli za demenco soočeni z nalogo, ki ne ustreza njihovim sposobnostim, postanejo zaskrbljeni, vznemirjeni, agresivni ali celo patetični . Ugotovili so, da pri aktivnostih montessori udeleženci bolj aktivno sodelujejo ter da pri teh aktivnostih preživijo več časa kot pri običajnih dnevnih aktivnostih (Giroux, et al, 2010). Razlog je v tem, da so aktivnosti montessori potrebam in sposobnostim oseb z demenco bolj prilagojene ter bolj prilagodljive v smislu individualnih sposobnosti in interesov.…”

“…Razumevanje kognitivnega razvoja in sposobnosti otrok je koristno tudi za prilagoditev dejavnosti osebam z demenco (Giroux, et al, 2010), saj nekateri avtorji trdijo, da osebe v končni fazi demence izgubijo kognitivne sposobnosti po sistemu retrogeneze (Camp, 1999;Vance & Porter, 2000;Kogoj, 2011). To pomeni, da kontinuiran kognitivni trening psihosocialnih dejavnosti in interaktivno sodelovanje vplivata na višjo stopnjo samostojnosti pri izvajanju dnevnih življenjskih aktivnosti in na višjo kakovost življenja pacienta z demenco (Kobentar, et al, 2015).…”

“…V primerjavi z običajnimi rutinskimi aktivnostmi se je pristop montessori izkazal za bolj učinkovitega pri izboljševanju konstruktivnega sodelovanja ter glede pozitivnega prizadevanja in znakov zadovoljstva oseb z demenco (Skrajner & Camp, 2007). Raziskovalci so prepričani, da uporaba metode montessori pri izvajanju dejavnosti, ki ohranjajo in izboljšujejo sposobnost izvajanja življenjskih aktivnosti, predstavlja praktičen pristop tako za osebe z demenco in njihove svojce kot tudi za zaposlene, ki delajo s temi osebami (Vance & Porter, 2000;Giroux, et al, 2010). To so predvsem medicinske sestre in negovalno osebje, ki so večji del svojega delovnega časa ob pacientu.…”