Use of alcohol in the elderly: transcultural validation of the Michigan Alcoholism Screening Test – Geriatric Version (MAST-G)

Abstract

Objective: To evaluate the internal consistency of the version of the Michigan Alcoholism Screening Test – Geriatric Version (MAST-G) instrument, translated and adapted for Brazil. Method: This was a descriptive, cross-sectional study. Data were collected through a demographic questionnaire, the ICD-10 and the MAST-G, following the steps of translation and cultural adaptation. One hundred eleven elderly in the city of São Carlos, SP, Brazil were interviewed. Results: The mean age of those interviewed was 70 years, with 45% men and 55% women, with the mean education of three years; 92% resided with family; 48% of the subjects consumed alcoholic beverages. The MAST-G presented a good level of reliability, with Cronbach’s α = 0.7873, and good levels of sensitivity and specificity with a cutoff score of five positive responses. Conclusion: The Brazilian version of the MAST-G presented internal consistency values similar to the original English version,showing it to be adequate for use in the national context.

Uživanje alkohola med starostniki v domačem okolju: rezultati presejalnega testa SMAST-G

“…Svetovno prebivalstvo kaže obrat demografske piramide zaradi podaljševanja pričakovane življenjske dobe, staranja populacije, zdravljenja kroničnih nenalezljivih bolezni ter posledično nižje umrljivosti (Kano, et al, 2014). Zaradi bolj tolerantnega odnosa do rabe alkohola ter prepleta različnih družbenih in osebnih dejavnikov je pri veliki generaciji prebivalstva, rojenega po drugi svetovni vojni, v razvitih državah sveta med starostniki v porastu uživanje alkohola in drugih snovi (Stanojević-Jerković, et al, 2011;Kuerbis & Sacco, 2013;Burns, 2015;Barry & Blow, 2016).…”

“…Odvisnost od alkohola je kronična progresivna bolezen z značilnimi simptomi slabšega nadzora nad uživanjem snovi in konstantne obremenjenosti, povezane z uživanjem ter zlorabo alkohola kljub negativnim posledicam (Kano, et al, 2014). Starostniki kažejo večjo stopnjo biološke občutljivosti za alkohol ob zmanjšanju jetrnih encimov za presnovo alkohola, slabši ledvični funkciji, zmanjšanju mišične mase, nižji koncentraciji tekočine v celicah ter večji občutljivosti centralnega živčevja za alkohol in druge psihoaktivne snovi (Barry & Blow, 2016).…”

“…Starostniki kažejo večjo stopnjo biološke občutljivosti za alkohol ob zmanjšanju jetrnih encimov za presnovo alkohola, slabši ledvični funkciji, zmanjšanju mišične mase, nižji koncentraciji tekočine v celicah ter večji občutljivosti centralnega živčevja za alkohol in druge psihoaktivne snovi (Barry & Blow, 2016). Motnje kritične presoje ter zanikanje škodljivega vpliva alkohola na zdravje in dobro počutje posameznikov ovirajo prepoznavanje te bolezni med starejšimi (Kano, et al, 2014). Staranje je obdobje spreminjanja na področju funkcioniranja, samostojnosti in socialne vključenosti ter zahteva vsakodnevno prilagajanje s sprejemanjem sprememb in preoblikovanjem življenja, v katerega nekateri vključijo navado uživanja alkohola (Gray, 2014).…”

“…Med anketiranci, za katere velja možnost težav zaradi uživanja alkoholnih pijač, je več moških in tistih z nižjo izobrazbo. Glede vpliva spola in izobrazbe enako ugotavljajo tudi drugi domači in tuji avtorji (Stanojević-Jerković, et al, 2011;Kano, et al, 2014;. V naši raziskavi je ugotovljeno tudi, da Tabela 3: Rezultati presejalnega testa SMAST-G glede na članstvo v združenjih je z nižjo izobrazbo pojav uživanja alkohola statistično značilno večji.…”

“…Obenem opozarjajo tudi na nevidno epidemijo, saj so pri starejših uživalcih ob ohranjeni stopnji samostojnosti, ki še omogoča uživanje alkohola, ugotovili določene kognitivne okvare. Avtorji (Christie, et al, 2013, Kano, et al, 2014) priporočajo učinkovito presejanje s presejalnimi testi, kot je SMAST-G, ter kontinuirano povezavo med osnovnim zdravstvom in specializirano oskrbo za zdravljenje odvisnosti. Domnevamo, da gre za sočasno delovanje individualnih lastnosti, demografskih in drugih okolijskih dejavnikov, ki jih nismo uspeli natančneje opredeliti, zato naših ugotovitev nikakor ne posplošujemo in jih sprejemamo z določeno distanco.…”