Trije pristopi k razumevanju transformativnega učenja starejših v javnih odprtih prostorih

Abstract

Prispevek obravnava tri pristope k razumevanju transformativnega učenja starejših v javnih odprtih prostorih, in sicer na Poti spominov in tovarištva v Ljubljani (POT). V prispevku najprej opredelimo javni prostor, da bi lahko razumeli, kako ta določa izobraževanje in učenje starejših. Nadalje predstavimo teorijo transformativnega učenja, v okviru katere se osredotočimo na spremembe, ki jih spodbuja transformativno učenje na mikro, mezo in makro ravni. V empiričnem delu raziskujemo, kako POT kot javni odprti prostor omogoča in spodbuja spremembe na ravni posameznika, kako omogoča transpersonalne spremembe ter kako se v javnem odprtem prostoru udejanjajo družbene spremembe. Ugotovili smo, da na POT-i kot javnem odprtem prostoru pri starejših poteka transformativno učenje na vseh treh ravneh ter da je javni odprti prostor pomemben s strani oblikovanja identitete.Ključne besede: transformativno učenje, starejši, javni odprti prostor Uvod Javni prostor predstavlja osnovo za življenje v družbi in ima kot tak tudi glavno vlogo v socialnem življenju skupnosti. Je kraj, kjer imajo posamezniki in skupine možnost delovanja brez dovoljenja ter naj praviloma ne bi bil opredeljen z zasebnimi vprašanji in interesi (Biesta 2012). Javni prostor ima v vsaki družbi pomembno mesto; že v antiki je filozof Hipodam opisal osrednji odprt trg, agoro, kjer se je odvijalo politično, trgovsko in javno življenje skupnosti (Merrifield 2016). Z uporabo se javni prostor spreminja in dobiva nove simbolne, socialne ter fizične razsežnosti. Zato Ute Angelika Lehrer (2007) javni prostor deli na fizičnega, socialnega in simbolnega. Fizični javni prostor je najočitnejši, saj se navezuje na materialne vidike. Sem spadajo predvsem ulice, trgi, parki, plaže ipd. Opredeljeni so z določeno obliko lastništva tako v zgrajenem kot tudi naravnem okolju. Socialni javni prostor se navezuje na dejavnosti, ki se odvijajo v njem in imajo moč preoblikovati ter na novo določiti lastništvo javnega prostora. Te dejavnosti se, po mnenju avtorice, lahko odvijajo kjer koli -ne zgolj v prostorih v javni lasti, ampak