Tridesetletna vojna in Slovenci

Abstract

File/PVCR072_ENG.pdf (15. 1. 2020).življenjske zGodbe prAških »defenesTrirAncev« prepričani, da so jo utrakvisti zgradili nezakonito, medtem ko so slednji trdili, da se jim kratijo pravice, ki so izhajale iz majestetnega pisma. 22 Ustvarjeni so bili vsi pogoji za enega največjih diplomatskih incidentov v zgodovini.Vodja upora je bil Henrik Matija (Jindřich Matyáš) grof Thurn-Valsassina. 23 Grof Thurn je do Martinica in kralja Ferdinanda gojil osebne zamere. Do leta 1617 je namreč opravljal donosno službo gradiščana Karlštejna, v katero je bil nato (tudi po zaslugi Slavate) imenovan Martinic. 24 Ta je istega leta postal še upravitelj brema.suub.uni-bremen.de/zeitungen17/periodical/pageview/904393); Ständeaufstand in Böhmen (1618); Wikipedia. https://de.wikipedia.org/wiki/Ständeaufstand_in_Böhmen_ (1618) (18. 7. 2020)). 22 Bireley, Ferdinand II, str. 90-91; Bonney, The Thirty Years' War, str. 12-13. 23 Henrik Matija grof Thurn-Valsassina (1567-1640) se je rodil kot sin utrakvističnih staršev. Očetu Francu so bila za uspešno vojaško službo dodeljena nekatera posestva na Češkem in Moravskem. Tam se je v prvo poročil z Ljudmilo Berka z Dube, v drugo pa z Barbaro grofico Šlik. Henrik Matija je bil najmlajši od štirinajstih otrok iz očetovega drugega zakona. Po očetovi smrti je zanj skrbel katolištvu predani stric Janez Ambrož, vendar je nečak kljub intenzivnemu katoliškemu pouku ohranil utrakvistično vero. Večino mladosti je preživel v avstrijskih deželah. Leta 1592 je vstopil v cesarsko vojsko ter jo 15 let pozneje zapustil kot polkovnik in član vojnega sveta. S poroko z Magdaleno Gall pl. Loosdorf (1591) in z dedovanji je pridobil zajetno posest na ozemlju Avstrije, Goriške in Vojne krajine. Iz tega zakona je bil njegov edini sin Franc Bernard (1595-1628). Po ženini smrti (1600) je podedoval posestvo Loosdorf v Spodnji Avstriji in se nato poročil s Suzano Elizabeto pl. Tiefenbach. Leta 1605 je kupil gospostvo Veliš (na severu Češke), s čimer je postal deželan in član čeških stanov. Med deželani oziroma češkimi stanovi je hitro pridobival na ugledu. Češkega jezika ni obvladal, vendar ga je na kraljevino vezala vera. Do leta 1609 se je uveljavil kot vodja utrakvističnih čeških stanov, poveljeval je njihovi vojski (3.000 mož) in bil nasploh vojaški vodja opozicije. Leta 1611 je po odločitvi kolegija defensorjev postal poveljnik češke stanovske vojske proti okoli 10.000 najemnikom mesta Passau (Passauer Kriegsfolk), ki so v Prago vpadli zaradi spora med bratoma Rudolfom II. in Matijo. Thurn je z vojsko preprečil njihov vdor v praško Staro mesto, pri tem pa po vbodu s kopjem utrpel hudo poškodbo ramena. Zatočišče in rešitev iz smrtne nevarnosti je našel v palači vrhovnega kanclerja Lobkovica (!). Kralj Matija ga je zaradi zaslug 24. avgusta 1611 imenoval za cesarskega polkovnika s t. i. čakarino (Wartegeld) v višini 2.000 renskih tolarjev ter mu podelil izjemno ugledno in donosno službo gradiščana Karlštejna, ki je letno prinašala 8.000 tolarjev. Naziv je izgubil oktobra 1617, potem ko je nekaj mesecev pred tem, junija,...