Toward a model of psychological health empowerment: implications for health care in multicultural communities

The effect of preceptor role effectiveness on newly licensed registered nurses' perceived psychological empowerment and professional autonomy

“…Researchers have found common themes among nurses when attempting to define the term, but it too, changes according to context and situation (Bradbury-Jones, Sambrook, & Irvine, 2011;Manojlovich, 2007;Menon, 2002;Nyatanga & Dann, 2002). Rao (2012) defined psychological empowerment as "a state in which an individual nurse has assumed control over his or her practice, enabling him or her to fulfill professional nursing responsibilities within an organization successfully" (p. 399).…”

Guidelines to facilitate self-care among older persons in South Africa

“…According to Gerson, Dorsey, Berg, and Rose (2004), support in self-care activities improves older persons' daily functioning, as many of them are isolated and feel lonely, and therefore they profit from the support of their peers in the community. The value of the implementation of self-care is evident from the discussion above and therefore the researchers of the current study developed self-care guidelines based on the three elements of Menon's psychological health empowerment model (Menon, 2002).…”

Factors of collective psychological empowerment of active users in the online health community med.over.net

“…V kontekstu zdravja se psihološko opolnomočenje povezuje zlasti s povečanim občutkom posameznikov, da so se sposobni učinkovito spoprijeti s svojim zdravstvenim stanjem, z boljšimi možnostmi dostopa do zdravstvenih informacij, ustreznejšim nadzorom nad svojimi odločitvami in s komuniciranjem z zdravstvenim osebjem (9)(10)(11)(12). Ugotovljeno je bilo, da vključevanje posameznikov v SZS zanje prinaša pozitivne posledice v smislu individualnega psihološkega opolnomočenja, ki se kažejo kot lažje sprejemanje bolezni, povečanje optimizma in samozavesti pa tudi boljšega splošnega psihosocialnega počutja (9,(13)(14)(15)(16)(17), medtem ko je kolektivni vidik psihološkega opolnomočenja, ki se nanaša na subjektivno oceno možnosti sodelovanja uporabnikov SZS za doseganje pozitivnih učinkov na področju zdravja, sicer poudarjen kot pomemben (17), a hkrati dejansko neraziskan v kontekstu SZS.…”

“…Gre za subjektivno zavest članov neke skupnosti, da lahko posamezniki vplivajo na določujoče družbene okoliščine (le) s krepitvijo njihovih medosebnih odnosov. Za obe razsežnosti je bilo že nakazano, da imata psihološke, socialne in zdravstvene koristi za posameznike (14,15,20). Kolektivno opolnomočenje uporabnikov SZS lahko deluje kot vzvod njihovega povezovanja okrog skupnih ciljev, tako da se učinkovito poslužujejo svojih lastnih notranjih virov, pa tudi prek vplivanja na odločitve in aktivnosti zunanjih ustanov in organizacij (7,21).…”

“…Med uporabniki SZS ne gre samo za izmenjavo opore med posamezniki, ki se spopadajo z zdravstvenimi težavami ali pa se z njimi spopada kdo izmed njihovih bližnjih, ampak ti uporabniki v SZS vidijo tudi priložnosti organizacije aktivnosti (npr. pobud in akcij), ki naslavljajo njihove skupne potrebe in želje glede izboljševanja njihovega zdravstvenega stanja ali stanja njihovih bližnjih (15,22). Na Med.over.…”