Tehnološke lastnosti in uporabnost lesa velikega pajesena v primerjavi z lesom velikega jesena

Abstract

Izvleček: Veliki pajesen (Ailanthus al:ssima (Mill.) Swingle)) spada med najbolj invazivne tujerodne drevesne vrste v Evropi in pri nas. Zaradi velike obnovitvene moči se hitro širi, predvsem na golosekih, na opuščenih kme1jskih površinah ter ob prometnih poteh. Botanično se razlikuje od velikega jesena (Fraxinus excelsior L.), sicer pa nanj značilno spominja z izgledom drevesa kot tudi s strukturnimi lastnostmi lesa. Zaradi tega smo primerjalno analizirali vizualne, anatomske in nekatere fizikalne ter mehanske lastnos1 obeh lesnih vrst. V vseh anatomskih ravninah smo potrdili značilno vizualno in barvnometrično podobnost obeh proučevanih lesov. Anatomsko se raziskani venčasto porozni lesni vrs1 razlikujeta predvsem v velikos1 in razporedu trahej ter parenhimskega tkiva. Lesova imata podobni gosto1, pajesen pa je bolj dimenzijsko nestabilen. Mehanske lastnos1 lesa pajesena so le nekoliko slabše od 1s1h pri lesu velikega jesena. Določili pa smo 20 % manjšo upogibno togost ter povprečno 50 % nižjo trdoto lesa pajesena v primerjavi z lesom velikega jesena. Nasprotno pa je bila strižna trdnost pri pajesenu 30 % višja. Glede na ugotovljene lastnos1 je les pajesena uporaben za predelavo v celulozo in papir, razne lesne plošče in delno za manj obremenjene konstrukcije, ki niso izpostavljene dras1čnim klimatskim razmeram.

Comparison of the Content of Extractives in the Bark of the Trunk and the Bark of the Branches of Silver Fir (Abies alba Mill.)

“…The moisture content (X bark ) of the bark was expressed as a ratio between the mass of water and the mass of fresh bark [22]. Fresh samples were weighed and placed in an oven (Kambič SP 250-C, Semič, Slovenia) at 103 ± 2 • C and then dried to constant weight.…”

Determination of dynamic and static modulus of elasticity of beech plywood

“…v povprečju 1,14. Višje vrednosti dinamičnih modulov so skladne z literaturo, kjer avtorji navajajo podobne ugotovitve (Gorišek et al, 2018).…”

“…Med metodami za določanje lastnosti lesa je zaradi enostavnosti najbolj razširjen 3-in 4-točkovni upogibni in torzijski test plošč Krüger & Wagenführ, 2020) ter dinamične metode, kjer na podlagi izmerjenih lastnih frekvenc upogibnega, torzijskega in vzdolžnega nihanja določimo module elastičnosti in strižne module. Pri upogibnem nihanju je lahko vzorec vpet konzolno (Hoffmann & Wertheimer, 2000;Merhar & Bučar, 2008;Roohnia, 2014), kjer je potrebno upoštevati togost vpetja, ali pa ima prosta oba konca (Haines et al, 1996;Yoshihara, 2012b;Gorišek et al, 2018;Merhar & Humar, 2020). Pri slednjem lažje zadostimo robnim pogojem, da sta strig in moment na obeh prostih koncih enaka nič.…”

Spremljanje kakovosti hlodovine s konvencionalnimi, dendrokronološkimi in nedestruktivnimi metodami

“…Številni avtorji ugotavljajo pozitivno povezavo širine branik z gostoto hrastovega lesa (Čufar, 2006;Gorišek, 2009;Zhang et al, 1993). Nekatere raziskave navajajo tudi večje prirastke hrastovine pri nižji starosti kambija (< 30 let), kot posledica juve-nilnosti.…”