Standardized geographical names in Slovenian

Abstract

Uvod 1V Sloveniji je vsaj nekaj sto tisoč zemljepisnih imen, Zemljani pa jih v različnih jezikih uporabljamo celo več kot milijardo (Perko, Jordan in Komac 2017) . Z njimi se vsakodnevno srečujemo na osebnih dokumentih, poštnih pošiljkah, smerokazih, zemljevidih, svetovnem spletu, televiziji, zato so izjemnega pomena na vseh ravneh sporazumevanja, njihova poenotena raba pa nujna . Procesu poenotenja rabe posameznega zemljepisnega imena pravimo standardizacija, pri tem pa so pomemben, pogosto tudi odločilen dejavnik pravopisna pravila . V slovenskem jeziku so v celoti standardizirana samo imena držav, ostale vrste zemljepisnih imen pa le deloma (Kladnik, Geršič in Perko 2020) .Odločilno vlogo pri standardizaciji zemljepisnih imen imajo jezikoslovci, zemljepisci in odločevalci na različnih ravneh, saj so zemljepisna imena na splošno lahko sporna s treh vidikov: ▷ jezikovnega, predvsem kadar imena niso usklajena s pravopisnimi pravili (na primer ime naselja Konc bi bilo jezikovno ustrezneje Konec), ▷ zemljepisnega, predvsem kadar imena niso usklajena z zemljepisnimi okoliščinami (če ima na primer naselje ime po enem vodotoku, dejansko pa leži ob drugem), ▷ pravnoformalnega, predvsem kadar imena niso usklajena s pravnimi akti in enoznačno določena (Perko in Geršič 2021) .Nekatera zemljepisna imena, podobno kot imena in priimki ljudi, spadajo med uradna imena, zato se še posebej s tistimi, ki so del zakonodaje in pomembna za življenje državljanov, ukvarjajo tudi države . Taka zemljepisna imena so v Sloveniji predvsem imena držav, (bodočih) pokrajin, občin, naselij, ulic in trgov (Perko in Geršič 2021) .Slovenija se je lotila urejanja zemljepisnih imen po osamosvojitvi . Skladno z resolucijami OZN je leta 1995 ustanovila Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen, na katero je prenesla skrb za zemljepisna imena . Ena od njenih glavnih nalog je postopna standardizacija posameznih vrst zemljepisnih imen (Kladnik, Geršič in Perko 2020) .1 Poglavje je nastalo v okviru raziskovalnega programa Geografija Slovenije (P6-0101), ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije .