Stališča staršev v Porabju do slovenskega jezika

Abstract

Prispevek je nastal na podlagi analize kvantitativne raziskave z naslovom Stališča staršev v Porabju do slovenskega jezika oziroma dvo- in večjezičnosti ter tudi preteklih raziskav, strokovne literature in terenskih izkušenj. Študija prikazuje stališča porabskih Slovencev (staršev otrok, ki obiskujejo narodnostne vrtce) do slovenskega jezika (in drugih jezikov) in na drugi strani išče odgovore na vprašanje, zakaj je prišlo do prekinitve prenosa slovenske materinščine na anketirane – starše in posledično na najmlajše. Podatki kažejo, da si stališča in raba jezika v družini ter rezultati pri vprašanju, zakaj se vprašanim staršem zdi znanje slovenskega jezika pomembno za otroka, nasprotujejo. Med odgovori na vprašanje, zakaj se starši z otroki doma ne pogovarjajo porabsko/slovensko, izstopa mnenje, da starši in mladi ne znajo jezika in da ni medgeneracijskega prenosa. Pozitivna stališča staršev do slovenskega jezika so lahko dobra podlaga za revitalizacijo porabščine/slovenskega jezika v Porabju.

Zemljepisna imena Slovenskega Porabja

“…Sin, učitelj slovenskega jezika, je zbežal v Jugoslavijo, starša sta bila člana Demokratične zveze južnih Slovanov. Očeta so najprej zaprli, potem pa je bil skupaj z ženo deportiran (Munda Hirnök 2013).…”

Meje

“…Takrat se je zaostrilo tako močno, da je Madžarska ob svoji meji z Jugoslavijo potencirala nezaupanje do pripadnikov slovanskih manjšin, češ da vohunijo in delujejo v interesu Jugoslavije (Schubert 2011: 60-62). 6 Represijo nad Slovenci ob Rabi posebej tragično izraža preselitev več deset družin v delovna taborišča v Hortobágy, kjer so prebivale med letoma 1950in 1953(Munda Hirnök 2013. Ob Rabi je nastalo z notranjo mejo zaprto območje z omejenim gibanjem; na cestah med vasmi so bile kontrolne točke, kjer so potujoči svojo pravico do gibanja dokazovali z dovolilnico.…”