Slovenščina v (mladinski) književnosti: vloga in pomen čarobnih besed v pravljicah

Abstract

Jerca Vogel Slovenščina -diskurzi, zvrsti in jeziki med identiteto in funkcijo SLOVENŠČINA -DISKURZI, ZVRSTI IN JEZIKI MED IDENTITETO IN FUNKCIJORazmerja med jeziki, jezikovnimi zvrstmi in diskurzi se v slovenskem prostoru v zadnjih desetletjih bistveno spreminjajo. Med družbenimi procesi, ki vplivajo na spreminjanje jezikovne prakse, velja omeniti predvsem na eni strani globalizacijo z zavestjo o večkulturnosti, s katero se ne srečujemo zgolj na makro-oz. medjezikovni ravni, temveč tudi na mikro-oz. znotrajjezikovni ravni, in na drugi strani vedno večjo spremenljivost in fluktualizacijo individualnih in kulturnih življenjskih prostorov in stilov, značilni za t. i. postmoderno družbo. Če se je torej posameznik tradicionalno umeščal v določeno družbeno skupino, ki ga je opredeljevala kot govorca zanjo značilne različice slovenščine, danes sočasno postaja član številnejših in raznovrstnih družbenih (socialnih, starostnih, poklicnih, interesnih, geografskih …) skupin. Z vstopom v vsako od njih v svoj osebni govorni repertoar sprejema nove jezikovne zvrsti, njihove različice in diskurze, ki v določenih vlogah in kontekstih postajajo njegovo identitetno sidro. Spreminjanje in spremenljivost jezikovnega okolja, v katerem različne zvrsti stopajo na področja, ki so bila v skladu s strukturalistično teorijo opredeljena kot prostor knjižnega jezika, ter v katerem se pojavljajo novi diskurzi in nove zvrsti, tako od »tradicionalnih« kot od »novih« družbenih skupin in njihovih govorov zahtevata ponovno vzpostavljanje, potrjevanje ali preurejanje razmerij, od posameznika pa vedno večjo občutljivost za izbiro ustreznega jezika, zvrsti in diskurza v raznovrstnih kontekstih.Marko Stabej v uvodnem prispevku Slovenščina, kontinuum tako ugotavlja, da norma oz. standard pomagata pri odločanju o tem, ali neka komunikacijska pojavnost sodi v množico (zvrst, diskurz, žanr), v katero se glede na sporočevalčev namen želi umestiti. To, ali jo bodo prejemniki vanjo tudi uvrstili, pa je odvisno ne zgolj od formalnih meril, temveč tudi od družbenih razlogov in spremenljivih okoliščin. Če želimo razčlenjevati jezikovni kontinuum, moramo torej upoštevati tako hitro spreminjajoče se jezikovne prakse kot večrazsežnost in večfunkcijskost vsakega govornega dogodka. V razpravah, zbranih v monografski publikaciji, smo zato skušali na novo pretresti razmerja med diskurzi, zvrstmi in jeziki v sodobnem slovenskem jezikovnem prostoru. Razmislek o tem, kako govorci z njihovo izbiro izražajo identiteto in uresničujejo različne funkcije, pa smo umestili na tipična področja osebnega, formalnega in javnega življenja, tako da so razprave razvrščene v pet poglavij: Slovenščina v medijskem prostoru, Slovenščina v znanosti, Slovenščina v šoli, Slovenščina v umetnosti ter Jezik kot izraz kolektivne in osebne identitete. S tem smo skušali jezikovno dogajanje in pojave umestiti v širši okvir, ki bi omogočil izhodišča za razmislek o potrebi po diskurzivni prožnosti ter kritični izbiri jezikov, diskurzov in zvrsti.V pogosto najbolj izpostavljenem prostoru medijev oz. ...