Sistematično poučevanje govornega nastopanja pri slovenščini kot izhodišče za medpredmetno povezovanje in razvijanje raznojezične zmožnosti

Abstract

V prispevku obravnavamo vlogo jezikovne raznolikosti v govornem nastopu kot splošno razširjeni dejavnosti učnega procesa v celotni izobraževalni vertikali, ki hkrati velja tudi za enega pogostejših elementov medpredmetnega povezovanja. Kot eno od možnosti za uspešno uresničevanje medpredmetnega povezovanja skozi sistematično in kontekstualizirano poučevanje učinkovitega govornega nastopanja predstavljamo okvir vertikalnega poučevanja govornega nastopanja, s katerim želimo učiteljem ponuditi ustrezne podlage za celovitejši pristop k načrtovanju in izvajanju pedagoških dejavnosti, katerih cilj je razvijanje sporazumevalne zmožnosti učencev. V prvem delu najprej opredelimo govorno nastopanje kot kompleksno, večdimenzionalno sestavino klasične retorike, orišemo značilnosti njegovega uresničevanja v osnovnošolskem kontekstu ter pokažemo na nujnost vključitve retorične perspektive v pojmovanje in poučevanje govornega nastopanja v sodobnem izobraževanju. Na podlagi klasične retorične konceptualizacije govornega nastopa, ki jo dopolnimo s sodobnim konceptom zmožnosti učinkovitega govornega sporazumevanja (angl. oracy), nato s pomočjo pristopa medjezikovnega prehajanja (angl. translanguaging) vzpostavimo povezavo med sistematičnim poučevanjem govorjenega jezika, retoriko kot procesnim razvijanjem zmožnosti (javnega) govornega nastopanja ter zavedanjem o pomenu razvijanja in spodbujanja posameznikovega idiolekta v formalnem šolskem okolju. V sklepnem delu podrobneje predstavimo okvir vertikalnega poučevanja govornega nastopanja ter pozovemo k raziskovanju in razvijanju praks za sistematično poučevanje govornega nastopanja, ki vključujejo medpredmetno povezovanje in pluralistične pristope k jezikom ter kulturam.