PredgovorSlovenska Istra je kot edina slovenska pokrajina z neposrednim stikom z morjem, ne pa izključno zaradi slednjega, geografsko izjemno raznolika in slikovita pokrajina. Zato ni presenetljivo, da predstavlja geografom svojevrsten laboratorij za različne ozko disciplinarne kot tudi širše zasnovane raziskave s celotnega spektra geografske vede, od geomorfologije do geografije turizma. In nič ne kaže, da bi geografskih vprašanj ter izzivov v tem razmeroma majhnem koščku Slovenije lahko kmalu zmanjkalo. Geografskemu raziskovanju slovenske Istre pa smo veliko pozornosti posvetili tudi visokošolski učitelji in sodelavci ter raziskovalci Oddelka za geografijo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, ki na tem območju že vrsto let izvajamo terensko in kabinet no delo s študenti.Monografija Geografsko raziskovanje slovenske Istre 1 je nastala prav z namenom prikaza rezultatov izbranih raziskovanj geografskih značilnosti slovenske Istre, ki smo jih opravili sodelavci omenjenega oddelka in v katerega so bili vključeni študenti univerzitetnega in magistrskega študijskega programa Geografija. Želimo si, da bi prvi monografiji v prihodnjih letih sledila še druga, morda tretja, z rezultati raziskovanj, ki še čakajo na predstavitev.V prvi knjigi, ki je pred vami, smo uvodoma sintezno, s pomočjo lastnih in povzetih ugotovitev, predstavili najpomembnejše naravnogeografske in družbenogeografske značilnostih slovenske Istre ter geografsko opredelitev slovenske Istre kot pokrajine, njen obseg in dileme glede poimenovanja. Sledi predstavitev rezultatov raziskave morfometričnih in drugih značilnosti vrtač Rakitovsko-Movraškega krasa, kjer smo z večkratnim terenskim kartiranjem popisali nad 200 objektov. S pomočjo uporabe geografskih informacijskih sistemov pa so bile v nadaljevanju ugotovljene značilnosti njihovega pojavljanja, oblike in rabe. Eno od poglavij predstavlja rezultate preučevanja hidromorfoloških sprememb Dragonje, ene od pomembnejših rek v slovenski Istri, ki velja za eno najbolj ohranjenih naravnih rek. Toda to velja le za njen zgornji tok, v spodnjem pa smo ocenili visoko stopnjo spremenjenosti popisanih hidromorfoloških elementov. Naselja v zaledju slovenske Istre so bila v