Raziskovanje na področju patronažne zdravstvene nege v Sloveniji v obdobju od 2007 do 2016

Abstract

Uvod: Pomen patronažne zdravstvene nege narašča s pospešenim razvojem primarnega zdravstvenega varstva, preprečevanja bolezni in približevanja zdravstvene oskrbe integrirani podpori pacientom in njihovim družinam znotraj lokalnih skupnosti. Namen raziskave je bil proučiti, kaj je predmet raziskovanja izvajalcev zdravstvene nege ter katera so glavna vprašanja in problemi patronažne zdravstvene nege v Sloveniji.
 Metode: Uporabljen je bil sistematičen pregled literature. Zajemal je zbiranje znanstvene in strokovne literature v Vzajemni bibliografsko-kataložni bazi podatkov COBIB.SI od januarja do maja 2017. Literatura je bila iskana po korenu ključne besede patronaž*. Začetna merila za tematsko analizo vsebine je izpolnjevalo 144 enot. V seznam za analizo empiričnih podatkov se jih je uvrstilo 45. Za prikaz pregleda in odločanja o uporabnosti pregledanih enot je bila uporabljena metoda PRISMA.
 Rezultati: S pregledom literature so bila ugotovljena raziskovalna področja v patronažni zdravstveni nege v Sloveniji; izboljšanje kakovosti, varnost in pogoji dela, opolnomočenje pacienta in integrirana oziroma celovita obravnava pacienta. Zaznan je problem dostopnosti do objav posameznih raziskav, kakovost načrtov in metod raziskovanja. V zadnjih treh letih preučevanega obdobja so prevladujoči vir podatkov v raziskavah patronažne medicinske sestre.
 Diskusija in zaključek: Nujno je ciljno ukrepanje s povečanjem interesa in znanja patronažnih medicinskih sester za raziskovanje. Za boljše prepoznavanje njihove vloge v primarnem zdravstvenem varstvu ter krepitev interdisciplinarnega raziskovanja na mikro-, mezo- in makroravni sistema zdravstvenega varstva je potrebno uvajanje kompleksnejših raziskovalnih načrtov.

Ukrepi za preprečevanje padcev pri starejših odraslih v domačem okolju

“…Ker bo število starejših odraslih v prihodnjih letih naraščalo, bo potreba po oceni tveganja za padce in potreba po svetovanju, ki ju v domačem okolju opravljajo medicinske sestre v patronažni dejavnosti, vedno večja, zato predvidevamo, da bo zagotavljanje zadostnega števila zaposlenih v patronažni dejavnosti izziv in nuja. S pospešenim razvojem primarnega zdravstvenega varstva, preprečevanjem bolezni, integrirano podporo posameznikom in njihovim družinam znotraj lokalne skupnosti tako narašča tudi pomen patronažne zdravstvene nege (Zupančič et al, 2018).…”

Interdisciplinarna obravnava osebe z rano: Univerzitetni učbenik

“…Predvsem pa je treba dose i nemoten pretok podatkov med posameznimi ravnimi zdravstva in razli nimi službami, prav tako pa tudi s pacientom. Oskrbo pacientov, ki bivajo v doma em okolju in imajo rano, bi bilo potrebno, tako kot druga podro ja patronažnega varstva za eti intenzivno raziskovati (Zupan i et al, 2018) ter s tem ustvarjati znanje in vpoglede v potenciale pacienta in družine pri oskrbi ran.…”

Reporting of adverse events and the fundamental tasks of managers—A qualitative interview study

“…The perception of patient safety culture in Slovenian acute general hospitals is suboptimal, especially in the areas of non‐punitive response to errors and frequency of AE reporting (Robida, 2013a). Only between 20% and 40% of sentinel AEs are reported from hospitals to the Ministry of Health (the healthcare regulator in Slovenia) (Zupančič et al, 2017). While Kaldjian et al (2008) find that only 3.8% of respondents reported an actual major error (resulting in disability or death), they also note that data show that reporting errors improves the quality of care for future patients (84.3%).…”