Psihološki vidiki medvrstniškega nasilja v šolah: ugotovitve nekaterih slovenskih raziskav

Abstract

Psihološki vidiki medvrstniškega nasilja v šolah:ugotovitve nekaterih slovenskih raziskav Sonja Pečjak in Tina Pirc M edvrstniško nasilje (v nadaljevanju: MVN) se pojavlja na vseh šolah, pri čemer se nekatere šole s tem problemom ukvarjajo odprto in pošteno (Sullivan, 2011), druge pa pojave MVN prikrivajo, »pometajo pod preprogo« in se z njim ukvarjajo le v primerih, ko to izbruhne -praviloma v intenzivni obliki s hudimi posledicami za žrtev/--ve -ter to pride v medije, največkrat zaradi staršev.Psihološka stroka je pričela sistematično preučevati MVN relativno pozno -v 70-ih letih preteklega stoletja. Med prvimi raziskovalci tega pojava je bil norveški raziskovalec Olweus (1973Olweus ( in 1978, ki se je lotil preučevanja razširjenosti posameznih oblik MVN pri učencih osnovne in srednje šole. Pobuda za to je prišla s strani norveškega ministrstva za šolstvo kot reakcija na samomore treh norveških osnovnošolcev, ki so bili posledica MVN. Pri nas sta s preučevanjem MVN v 90-ih letih pričela Bojan Dekleva (1996) z Instituta za kriminologijo Pravne fakultete in Mojca Pušnik (1999) z Zavoda za šolstvo.Za predstavljena poglavja v nadaljevanju smo se odločili iz različnih razlogov. V prvem poglavju smo želeli čim bolj jasno (enoznačno) opredeliti pojav MVN, kajti samo tako lahko vsebinsko veljavno raziskujemo ta pojav. Podpoglavje o razširjenosti MVN smo vključili, ker med učitelji, starši in laično javnostjo pogosto naletimo na izjave, da je tega nasilja med mladimi vedno več. Skušali smo pokazati, da je to tezo iz različnih razlogov empirično raziskovalno težko potrditi oz. ovreči. Nadalje obravnavamo aktualne pojave, s katerimi se v slovenskem prostoru srečujemo danes in so pogosto povezani z MVN -kot je npr. fazaniranje -, pišemo o dolgo šolsko polje, letnik x x x , štev ilk a 3-4 10 spregledani skupini opazovalcev in njihovi vlogi pri MVN ter izpostavljamo vlogo šolske kulture pri spoprijemanju z MVN na šolah. Nekatere dileme, povezane z medvrstniškim nasiljem v šolahKdaj gre za medvrstniško nasilje in kdaj ne? Kdaj govorimo o MVN v šoli? Med prvimi in najpogosteje navedenimi opredelitvami MVN je Olweusova definicija (1993), ki pravi, da o tem nasilju lahko govorimo, kadar je nek učenec v daljšem časovnem obdobju večkrat izpostavljen agresivnemu vedenju oz. negativnim dejanjem, ki jih je povzročil njegov vrstnik oz. skupina vrstnikov. Drugi avtorji (Smith, Ananiadou in Cowie, 2003; Sullivan, 2011) dodajajo tej definiciji še nekatere elemente: agresivno in/ali manipulativno in/ali izključevalno vedenje ene ali več oseb proti eni ali več (drugim) osebam je zavestno, namerno in ponavljajoče se ter vključuje neravnovesje moči med nasilnežem in žrtvijo (to neravnovesje je lahko fizično, psihično ali socialno).Ta konceptualna opredelitev je pomembna za to, da lahko strokovni delavci šole (učitelji, svetovalni delavci), pa tudi učenci in starši vedo, kdaj govorimo o MVN in kdaj ne. Vsako neželeno vedenje namreč še ni MVN. Primer neželenih/nesprejemljivih vedenj v šoli so npr. grobe igre med učenci, ki vključujejo borbo (r...

Strategije spodbujanja branja po Montserrat Sarto pri pouku latinske književnosti

“…Uporaba bralnomotivacijskih strategij, ki jih je zasnovala Montserrat Sarto, v veliki meri zmanjša delež frontalnega pouka, ki neposredno neugodno vpliva na bralno motivacijo. 24 Nekatere strategije lahko načrtujemo kot sodelovalno učenje, pri katerem učenci prebrano besedilo ponovno predelujejo skupaj, kar je, kot navaja Sonja Pečjak, 25 ena od strategij za ugotavljanje bralnega razumevanja.…”

Aggresive Behaviour of Pupils towards Teachers

“…According to Klimešová and Tůmová (2011), pupils molest or even bully teachers for fun; to feel power over them, or even out of a desire to be in the centre of attention; to entertain their surroundings and to be praised for their behaviour; to have a dominant position and control over the situation; to behave cruelly -an effort to hurt others for the excitement from their suffering; to reciprocate pain -either as an effort to hurt some authority on the basis of previous oppression (e.g., from parents), or as a direct form of revenge for an injustice or some wrong committed by the teacher; to explore the limits and test the teacher -pupils test how daring they are and how the teacher will react; for fun -especially in an effort to get rid of boredom during classes. As several authors have pointed out (Pečjak and Pirc, 2014; Lepičnik Vodopivec and Teršek, 2021), the prevailing and at the same time the most diverse group in (peer) bullying is the group of bystanders or observers, since any student -including a bully or a victim -can be one of them. This group holds a significant potential to decrease the level of bullying.…”