Proučevanje vzpetin kopastega krasa s pomočjo digitalnega modela višin

Abstract

Glavni namen članka je prikaz postopka prepoznavanja in klasifikacije geomorfoloških oblik kopastega krasa na štirih različnih območjih v Sloveniji ter na podlagi morfometrične analize podati nove ugotovitve o Dinarskem kopastem krasu. Analiza je potekala s pomočjo programskega orodja ArcMap 10.4.1, kjer smo oblike prepoznali s pomočjo orodja Fill. Avtorja ugotavljata, da je kopasti kras zelo raznolik tip površja, ki se od območja do območja razlikuje. Največji vpliv na oblikovanost vrhov pripisujeta strukturnim geološkim razmeram ter globini vadozne cone.

Geomorfologija krasa Slovenije

“…Ta vpliv je privedel do interpretacije kopastega krasa v zmernih podnebjih kot fosilnega reliefa, ki izvira iz obdobij, ko so prevladovale ugodne tropske klimatske razmere (Brook, Ford, 1978;Brook, Hanson, 1991). Enako velja za kopasti kras v Sloveniji, ki je bil razumljen kot fosilni kras iz toplejših obdobij miocena in pliocena (Gams, 1974;Habič, 1978;Habič, 1980;Habič, 1985;Gams, 2003;Stefanovski, 2018). Zaradi te interpretacije je bil kopasti kras na zmernih klimatskih območjih deležen manjše pozornosti in je posledično slabše raziskan.…”

“…Če so kovki večjih dimenzij in sestavljeni iz več kopastih vzpetin, jih imenuje grmade (Habič, 1968). Ta poimenovanja se v slovenski krasoslovni terminologiji niso uveljavila, saj ne podajajo dovolj natančnih morfometričnih kriterijev za razlikovanje v praksi (Stefanovski, 2018). Poleg tega se danes izraz hum uporablja izključno za osamelce na kraških poljih (Gams, Kunaver, Radinja, 1973;Kranjc, 2008;De Waele, Gutiérrez, 2022).…”

“…Kopaste vzpetine imajo v tlorisu okroglasto obliko in se dvigajo nad okolico deset ali več sto metrov. Vendar se med seboj razlikujejo po oblikah, višini in naklonu pobočij ter medsebojni razporeditvi (Habič, 1968;Habič, 1980;Stefanovski, 2018;De Waele, Gutiérrez, 2022). Na slovenskem Dinarskem krasu imajo kopaste vzpetine relativne višine do okoli 150 metrov in naklon pobočij do približno 15 stopinj (Stefanovski, 2018).…”

Kvantitativni model vrednotenja geodiverzitete na podlagi raznolikosti in gostote elementov geodiverzitete na primeru kontaktnega krasa med Kočevsko Reko ter Kostelom

“…Kotanje, ki ne dosegajo globine 40 metrov, smo smatrali za vrtače in manjše uvale -manjše kraške kotanje. Kraške reliefne maksimume sestavljajo kopasti vrhovi (Stefanovski, Repe, 2019), vendar smo s pomočjo ITO prepoznali tudi dvige površja, ki jih ne moremo opredeliti kot kopastokraške. Na kraških ravnikih smo tako prepoznali tudi dvignjeno površje med vrtačami, ki tvorijo poligonalne mreže, ponekod pa so izrazito vezani na lokalno geološko strukturo in bi jih lahko opredelili kot rebra.…”

“…Ker gre povečini za karbonatno matično podlago, stalnih vodotokov ni, padavinska voda pronica skozi podlago. Gre pravzaprav za območje globokega krasa, kjer se prepletajo večje kraške globeli ter kraške vzpetine, ki tvorijo kopasti kras (Stefanovski, Repe, 2019). Oblika vrhov je precej raznolika, kar pripisujemo predvsem globini vadozne cone ter sami lokalni geološki strukturi matične podlage.…”