Priročnik za obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma s pomočjo orodja OPSA

Zorjan, Saša; Krilić, Sanja Cukut; Šprah, Lilijana

doi:10.3986/9789612547455

Cited by 3 publications

(11 citation statements)

References 0 publications

Supporting

Mentioning

Contrasting

Unclassified

Order By: Relevance

“…Delovno okolje obsega dve glavni komponenti, fizično in psihosocialno, ki lahko v celoti izboljšata ali poslabšata produktivnost in učinkovitost ter zdravje zaposlenega (Šprah & Dolenc, 2014;Perski, Grossi, Perski, & Niemi, 2017;Kocakülâh, Bryan, & Lynch, 2018). Kakšen bo vpliv dela na zdravje človeka, je odvisno od osebnih virov, izkušenj, prepričanj, nagnjenj, vrednot, genetskih dejavnikov, organizacije dela v fizičnem in psihosocialnem smislu ter od socialnega okolja, v katerem se odvija delovni proces (Mincu, 2015).…”

Section: Uvodunclassified

“…Psihosocialna tveganja so tisti psihološki in socialni vidiki dela, delovnih mest, delovnih organizacij in tudi širšega okolja, ki povečujejo verjetnost za zdravstvene zaplete zaposlenih (Inšpektorat Republike Slovenije za delo, 2014; Šprah & Dolenc, 2014;Ruotsalainen, Verbeek, Mariné, & Serra, 2015). Psihosocialna tveganja ogrožajo psihično, fizično in socialno zdravje zaposlenih, povezujemo jih s preobremenjenostjo zaposlenih, izgorevanjem, odsotnostjo od dela, zmanjšano storilnostjo in učinkovitostjo, doživljanjem čezmernega stresa in s težavami pri usklajevanju dela s posameznikovimi družinskimi obveznostmi in prostim časom (Kralj et al, 2011;Šprah & Dolenc, 2014;Lorber, Treven, & Mumel, 2015).…”

Section: Uvodunclassified

“…Psihosocialne dejavnike tveganja na delovnem mestu delimo na neposredne in posredne. Med slednje uvrščamo: medosebne odnose, organizacijsko kulturo, odnos do dela, osebnostne značilnosti, razvoj poklicne kariere, razmejitev zasebnega življenja in dela ter skrb zase (Šprah & Dolenc, 2014).…”

Section: Uvodunclassified

“…Kot merski instrument je bil uporabljen standardiziran vprašalnik »Obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma« -OPSA (Šprah & Dolenc, 2014). Orodje OPSA meri psihosocialne obremenitve zaposlenih na 17 različnih področjih, vključuje 141 vprašanj zaprtega tipa, je prosto dostopno in zanesljivo (Cronbach α = 0,915).…”

Section: Opis Instrumentaunclassified

See 3 more Smart Citations

Posredni psihosocialni dejavniki tveganja za zdravje zaposlenih v bolnišnici

Bizjak¹,

Peršolja

2021

Obzor Zdrav Neg

View full text Add to dashboard Cite

Uvod: Na zdravje zaposlenih v delovnem okolju vplivajo psihosocialni dejavniki tveganja, ki jih razvrščamo na neposredne in posredne. Namen raziskave je bil ugotoviti moč povezanosti in vpliv posrednih dejavnikov tveganja pri delu na psihofizično zdravje zaposlenih.Metode: Izvedena je bila opisna presečna raziskava na 112 izmed 994 naključno izbranih zaposlenih v splošni bolnišnici. Kot merski inštrument je bil uporabljen standardiziran vprašalnik »Obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma« (Cronbach α = 0,915). S kvantitativno analizo podatkov je bila raziskana povezanost med spremenljivkami ter z regresijsko analizo vpliv neodvisnih spremenljivk na psihofizično zdravje zaposlenih.Rezultati: Rezultati kažejo, da se z indeksom »Psihofizično zdravje zaposlenih« značilno povezujejo vsi preučevani posredni psihosocialni dejavniki tveganja: odnos do dela, medosebni odnosi, organizacijska kultura, osebnostne značilnosti, razvoj poklicne kariere, razmejitev zasebnega življenja in dela ter skrb zase. Spremenljivko »Psihofizično zdravje« napovedujeta indeksa »Odnos do dela« in »Osebnostne značilnosti« (R2 = 0,40).Diskusija in zaključek: Anketiranci so izmed težav z zdravjem najpogosteje navedli bolečine v mišicah ramen, vratu in/ali zgornjih udov, med pojavi, povezanimi z zdravjem, pa občutek preobremenjenosti in utrujenost. Izmed posrednih dejavnikov tveganja so na zdravstveno stanje zaposlenih značilno vplivale spremenljivke »Osebnostne značilnosti« in »Odnos do dela« oziroma »Dojemanje težav kot izzivov« ter »Pozitiven odnos do rezultatov dela«. Ugotovitve lahko služijo managementu bolnišnice, ki bi z dobro organizacijo dela in boljšim neposrednim vodenjem dosegel zmanjšanje dejavnikov tveganja zaposlenih.

show abstract

Section: Uvodunclassified

Section: Opis Instrumentaunclassified

See 2 more Smart Citations

Posredni psihosocialni dejavniki tveganja za zdravje zaposlenih v bolnišnici

Bizjak¹,

Peršolja

2021

Obzor Zdrav Neg

View full text Add to dashboard Cite

show abstract

“…Direct psychosocial risks in the workplace include physical, chemical and biological risks arising from the work environment, work equipment and level of physical exertion, content of work, workload, pace of work, work schedule, employees' work relationship with their superiors, and stress arising from employees' socio-demographic circumstances. The work environment in health care is one of the most hazardous work environments, as workers are exposed to excessive workloads and physical exertion, a fast pace of work, an unstable schedule and lack of appropriate equipment (Šprah & Dolenc, 2014). In health care, work often takes place in an unhealthy work environment characterised by disordered employee relations, poor communication, conflict, violence, disrespect, resistance to change, lack of understanding, and harassment.…”

Section: Introductionmentioning

confidence: 99%

Direktni psihosocialni dejavniki tveganja za zdravje zaposlenih v bolnišnici

Rus¹,

Peršolja

2022

Obzor Zdrav Neg

View full text Add to dashboard Cite

Uvod: V delovnem okolju na zdravje zaposlenih vplivajo indirektni in direktni psihosocialni dejavniki tveganja, ki določajo storilnost in učinkovitost zaposlenega. Namen raziskave je bil ugotoviti moč povezanosti direktnih dejavnikov tveganja pri delu na psihofizično zdravje zaposlenih v bolnišnici.Metode: Izvedena je bila presečna raziskava na 112 izmed 994 naključno izbranih zaposlenih v splošni bolnišnici. Kot merski instrument je bil uporabljen vprašalnik Obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma (Cronbach α = 0,915). S kvantitativno analizo podatkov je bila raziskana povezanost med spremenljivkami in z regresijsko analizo moč neodvisnih spremenljivk na psihofizično zdravje zaposlenih.Rezultati: Anketiranci so izmed težav z zdravjem najpogosteje navedli bolečine v mišicah ramen, vratu in/ ali zgornjih udih (n = 44, 39,3 %), počutijo se preobremenjeni in utrujeni (n = 52, 46,6 %). S psihofizičnimzdravjem zaposlenih se značilno povezujejo štirje od šestih direktnih psihosocialnih dejavnikov tveganja, in sicer so ti delovno okolje, delovna oprema in fizične obremenitve (rs = 0,385, p < 0,01); obremenitve kot posledica sociodemografskih okoliščin (rs = 0,401, p < 0,01); delovna obremenitev in hitrost poteka dela (rs = 0,319, p < 0,01) in; odnos zaposlenega z nadrejenimi (rs = 0,261, p < 0,01). Psihofizično zdravje pojasnjujejo (R2 = 0,18, p < 0,01) delovno okolje, delovna oprema in fizične obremenitve (R2 = 0,15, p < 0,05) ter obremenitve kot posledica sociodemografskih okoliščin (R2 = 0,08, p < 0,05).Diskusija in zaključek: Anektirani potrebujejo več neposrednega nadzora, boljše upoštevanje njihovega mnenja pri odločanju na nivoju organizacije in večjo prilagoditev časovnih rokov pri delu. Preobremenjenost in utrujenost izhajata predvsem iz nočnega dela, najpogostejša težava z zdravjem – bolečine v vratu, ramenih in rokah – pa je povezana z dvigovanjem bremen in prekratkimi odmori med delom.

show abstract

An Examination of Work Conditions and Well-Being of Slovene Train Drivers

Murko,

Khawaja,

Qureshi

2024

Organizacija

View full text Add to dashboard Cite

Background and purpose While the occupation of a train driver can be likened to other transportation professions like truck or bus drivers, it is essential to note that there are distinct hazards exclusive to this role that have a notable impact on the mental and physical well-being of train drivers. The study aims to define personal characteristics, work organisation and work characteristics, professional development and work in general in connection with risk factors among employees who perform the work tasks of train drivers in railway transport. Methodology The study on train drivers in Slovenia was conducted with 179 participants, representing 13.3% of the total population of train drivers. The sample was predominantly male and varied in age, most hailing from the Podravska region. The OPSA digital tool was used to analyse risk factors and gauge psychosocial stress across 17 areas, using a questionnaire split into two sections. Data was collected through online and physical surveys, with voluntary and anonymous participation. Results The study found that the personal characteristics of train drivers do not significantly impact their perception of workplace workload. While professional development factors negatively influenced workload perception, the impact was not statistically significant. However, general work characteristics strongly impact how train drivers perceive their workload. These findings suggest that interventions should focus on modifying general work characteristics to improve train drivers’ work conditions. Conclusions These findings have important implications for the railway industry. They suggest that interventions aimed at improving the work conditions of train drivers should focus on modifying general work characteristics rather than targeting personal characteristics or professional development factors. Future research should explore these relationships and develop strategies to mitigate the identified risk factors.

show abstract

Priročnik za obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma s pomočjo orodja OPSA

Cited by 3 publications

References 0 publications

Posredni psihosocialni dejavniki tveganja za zdravje zaposlenih v bolnišnici

Posredni psihosocialni dejavniki tveganja za zdravje zaposlenih v bolnišnici

Direktni psihosocialni dejavniki tveganja za zdravje zaposlenih v bolnišnici

An Examination of Work Conditions and Well-Being of Slovene Train Drivers

Contact Info

Product

Resources

About