Potentially toxic elements content in the surficial marine sediment (peloid) from Makirina bay (central Adriatic)

Abstract

Abstract. The aim of the present study was to determine the concentrations of several potentially toxic elements (PTE) in the recent marine sediment of Makirina bay (central Adriatic), which could according to its organoleptic properties be used as a virgin material for medical treatment, wellness and relax purposes. Sediment samples were collected in June and July 2010 from six different sites in the central part of the bay. The range of measured elemental concentrations in analysed surficial sediment were: As (11-15,8 ppm), Cr (61,6 -109,5 ppm), Cu (19,4-54,2 ppm), Pb (16,6 ppm) and Zn (37-52 ppm). Sediment PTE pollution assessment was performed using contamination factor (CF), contamination degree (C deg ) and pollution load index (PLI). The calculated environmental index values show a low to moderate contamination status of sediment. Future geochemical investigation on these sediments are necessary prior actual use in various therapeutic treatment.

Makirina bay peloid (N Dalmatia, Republic of Croatia) – its potential use in balneotherapy

“…Zaradi tega se v literaturi ve~krat uporabljajo smernice za kakovost kozmeti~nih in/ali farmacevtskih produktov (Quintela et al, 2012 Na podro~ju karakterizacije peloidov iz zaliva Makirina so v preteklosti že bile narejene posamezne {tudije (Šparica et al, 1989;Vre^a, 1998;loJen et al, 2004;Šparica et al, 2005;miKo et al, 2007;miKo et al, 2008;Komar et al, 2013), vendar so bile raziskave bolj kot pa ne osredoto~ene samo na povr{inski peloid, to je zgornjih 5 cm. Celotni profili so bili sicer narejeni na treh mestih v zalivu, a le na enem v centralnem delu zaliva, to je to~ka M3/3 (Vre^a, 1998).…”

“…Cilji tokratne raziskovalne naloge so: (i) podrobneje dolo~iti vsebnost PTE (arzen (As), krom (Cr), baker (Cu), molibden (Mo), svinec (Pb) in cink (Zn)) v centralnem delu zaliva, kjer je peloid najbolj reprezentativen in dobljene rezultate primerjati z do sedaj znanimi rezultati (Vre^a, 1998;Komar et al, 2013) (ii) vrednosti omenjenih PTE v peloidu iz zaliva Makirina primerjati z vrednostmi PTE v peloidih, ki se že uspe{no uporabljajo v {tevilnih spa-centrih po svetu, (iii) dolo~iti koncentracije PTE v zalivu zelo raz{irjeni bento{ki algi Codium bursi, (iv) oceniti faktorje prenosa (Transfer factors) iz peloida v Codium burso za obravnavane PTE, z namenom, da se predstavi, koliko se PTE akumulirajo v okolju in se poda ocena mobilnosti, ter (v) analizirati prisotnost morebitnih patogenih bakterij, kot so Escherichia coli in druge koliformne bakterije v peloidu iz zaliva Makirina.…”

“…Vsebnosti obravnavanih PTE, pridobljene v pri~ujo~i raziskavi so primerljive s koncentracijami preteklih {tudij (Vre^a, 1998;Komar et al, 2013). Manj{e odstopanje, ki se pojavlja gre pripisati uporabi razli~nih metod, saj so bile koncentracije PTE v predhodnih raziskavah (Vre^a, 1998;Komar et al, 2013) dolo~ene z metodami ICP in ICP-MS, medtem ko v tokratnem delu z metodo XRF, ki pred merjenjem za razliko od metod ICP in ICP MS ne zahteva posebne predpriprave vzorcev.…”

“…V primerjavi z uporabljenimi smernicami za kozmeti~ne in farmacevtske proizvode so v peloidu iz zaliva Makirina opažene povi{ane vsebnosti As, Cr, Mo in Pb (tabela 2), ki pa so že bile ugotovljene v preteklih {tudijah (Vre^a, 1998;Šparica et al, 2005;miKo et al, 2007;miKo et al, 2008;Komar et al, 2013). Povi{ane vrednosti Pb avtorji pripisujejo antropogenim dejavnikom, natan~neje posledici odtoka padavinske vode s cesti{~a (Šparica et al, 2005;miKo et al, 2007;miKo et al, 2008;Komar et al, 2013), medtem ko koncentracije As, Cr in Mo, avtorji preteklih {tudij opredeljujejo kot posledico anoksi~nih pogojev v peloidu.…”

“…Povi{ane vrednosti Pb avtorji pripisujejo antropogenim dejavnikom, natan~neje posledici odtoka padavinske vode s cesti{~a (Šparica et al, 2005;miKo et al, 2007;miKo et al, 2008;Komar et al, 2013), medtem ko koncentracije As, Cr in Mo, avtorji preteklih {tudij opredeljujejo kot posledico anoksi~nih pogojev v peloidu. Anoksi~ni pogoji se v zalivu Makirina pojavijo že v najvi{jem delu sedimentnega stolpca (loJen et al, 2004).…”