Poenotenje slovenskega knjižnega jezika v prekmurskih katoliških pridigah prve polovice 20. stoletja

Abstract

V članku preučujem uvajanje osrednjeslovenskega jezika v prekmurske katoliške pridige prve polovice 20. stoletja, ki so poleg publicistike in Mohorjevih knjig predstavljale most med vzhodno- in osrednjeslovensko knjižno normo ter prekmurskim Slovencem lajšale sprejemanje knjižne slovenščine. Zanima me, na katerih jezikovnih ravneh je bližanje slovenskemu knjižnemu jeziku potekalo najlažje in najbolj spontano in katere ravni so bile najmanj sprejemljive za novosti. To ugotavljam na podlagi analize pridig dveh avtorjev – martjanskega župnika Jožefa Horvata (1880–1932) in črenšovskega župnika Ferdinanda Hermana (1896–1966).