Opazovanje izbora pesemskega gradiva, ki zaznamuje zgodnje obdobje izdajanja gramofonskih plošč, zelo zgovorno razkriva glasbeni okus in predstavni svet ljudi, ki so jim bile te zvočne objave namenjene, hkrati pa omogoča širši pogled na oblikovanje popularnega in njegovo razumevanje. 1 Te presoje, umeščene v konkretne družbenozgodovinske okoliščine, so toliko bolj zgovorne zato, ker čas prvih gramofonskih plošč na Slovenskem v precejšnji meri sovpada z najbolj produktivnim knjižnim objavljanjem ljudskega pesemskega izročila-z izdajanjem slovenskih ljudskih pesmi. Knjižno objavljanje slovenskih ljudskih pesmi, kot ga je vodil po-1 Uporabljam izraz popularna kultura, ne množična kultura, čeprav so ti »proizvodi … posredovani skozi množične medije in jih je mogoče neskončno reproducirati«, in sicer v smislu, da »najizraziteje zaznamuje življenje večine ljudi« in ni vezana na družbene sloje (Muršič 2002: 63).