Parenzana – Pot zdravja in prijateljstva: antropološko-geografski pogledi na revitalizacijo poti po nekdanji trasi ozkotirne železnice Trst–Poreč

Abstract

Pot zdravja in prijateljstva je zadnjih nekaj desetletij znana predvsem kot Parenzana, ki je predstavljena tudi kot pot treh dežel, Italije, Slovenije in Hrvaške (Brate 2007). Procese vzpostavitve, uveljavljanja, rahlega zatona ter ponovne oživitve predstavljamo skozi koncept življenjskega cikla tematske poti (Gornik 2015, 13−14; Koderman idr. 2021). Kljub temu da je v slovenskem geografskem prostoru ustaljenejši izraz »pokrajina«, metodološko izhajam iz »antropologije krajine« oz. iz »antropologije prostora in kraja«, kjer se izraz landscape v slovenščino prevaja kot krajina, pri čemer sledim konceptualizaciji, kot jo opisuje antropolog in geograf Matej Vranješ (2005; 2008, 16). Vranješ je pojma kulturna in naravna krajina ter različne konceptualizacije družbenega prostora analiziral v socialni in kulturni antropologiji ter humanistični geografiji in »novi kulturni geografiji«. V geografiji je v slovenskem prostoru sicer ustaljenejši izraz pokrajina. V prispevku uporabljam izraz krajina, kadar izhajam iz omenjene antropološke poddiscipline ter antropoloških avtorjev. Na nekaterih mestih sledim sugestijam recenzentov, zato v splošni rabi pišem o pokrajini in s tem upoštevam prevladujočo rabo med geografi, na katero sta opozarjala recenzenta. Prispevek izhaja iz terenskega dela z opazovanjem z udeležbo. Besedilo se delno veže na biografije sogovornikov, s katerimi sem sprva izvedla več spontanih, nestrukturiranih pogovorov, o katerih sem naredila zvočne beležke, pozneje pa sem z nekaterimi izmed sogovornikov posnela poglobljene intervjuje za namen raziskovanja Parenzane kot »sporne dediščine« na območju Istre. Parenzano poj-