»Nemoralno samo po sebi«: gledališka cenzura in vzgoja nravi v dolgem 19. stoletju

Abstract

itata v naslovu ni podpisal cenzor, temveč kritik cenzure Karl Theodor Welcker leta 1848. Njegova misel se nanaša na vsako obliko cenzure, a hkrati razkriva, kako ambivalenten je bil pojem morale, ki so si ga prilaščali tako cenzorji kot njihovi nasprotniki.Uprizoritvena umetnost je imela vselej poseben položaj med različnimi vejami umetnosti, saj je, kadar je šlo za oblike ljudskega gledališča, dosegla velik krog ljudi. Zato je bilo gledališče tudi v žarišču zanimanja oblastnikov in velikokrat izpostavljeno različnim oblikam prepovedi. V Habsburški monarhiji je cenzura zaznamovala dolgo 19. stoletje, ki je bilo v političnem pogledu revolucionarno razburkano predvsem zaradi nacionalističnih teženj po večji samostojnosti. Po drugi strani je to obdobje tudi čas velikih premikov na družbenem področju in na področju intimnega življenja državljanov, saj začne v javnost najprej prodirati meščanski, bidermajerski pogled na zakon in družinska razmerja, v drugi polovici stoletja pa se začne spreminjati tudi družbena vlog žensk, kar konservativni krogi dojemajo in razlagajo kot propad moralnih vred not. Res je, kot ugotavlja Norbert Bachleitner, da je bilo v 19. stoletju v primerjavi z razsvetljenstvom več pozornosti cenzurnega aparata usmerjeno v teme, ki so povezane s politiko (gl. Bachleitner 2017: 242). Vendar to ne pomeni, da je bilo zaradi tega morali posvečeno manj skrbi. V nadaljevanju želimo to trditev dokazati z analizo policijskih zapisnikov, ki se nanašajo na uprizoritve Dramatičnega društva v Ljubljani v obdobju 1887-1914. V prvem delu prispevka na podlagi ohranjenih dokumentov pregledno obravnavamo, kako je kriterij moralno neoporečnega dela postal sestavni del cenzurnih praks v dolgem 19. stoletju. V drugem delu je v ospredju mikroprostor ljubljanskega gledališča in raziskava, kako se v ohranjenih policijskih zapisnikih odraža cenzuriranje dramskih besedil, ki prikazujejo z moralo povezane tematike. Pri tem se osredinimo