(Nad)narečna podoba slovenske ljudske pripovedne pesmi

Abstract

Prispevek nudi vpogled v jezikovno podobo slovenske ljudske pripovedne pesmi in je rezultat opravljene dialektološke analize pesmi, ki bodo vključene v nastajajočo 5. knjigo Slovenskih ljudskih pesmi. Namen prispevka je ugotoviti stopnjo ohranjenosti narečnih prvin na posameznih jezikovnih ravninah.

Prekmurske ljudske pesmi v glasoslovni razpravi Avgusta Pavla (1909)

“…PREKMURSKE LJUDSKE PESMI V GLASOSLOVNI RAZPRAVI AVGUSTA PAVLA (1909) TJAŠA JAKOP UVOD Jezik ljudskih pesmi ni čisto narečje, je vmesna stopnja med narečjem in knjižnim jezikom (Kumer, 1975: 69; Golež Kaučič, 2003Kaučič, , 2018Jakop, 2006;Stanonik, 2008), torej t. i. nadnarečje. Za jezik v ljudski pesmi je namreč značilno, da ne gre za narečje, saj že njena metrična pravila določajo nad običajno govorico privzdignjen pesniški jezik (Merhar, 1961: 146;Kumer, 1975: 69), zato govorimo o narečnih sestavinah, v katerih prepoznavamo t. i. pokrajinskost jezika (Jakop, 2006: 68), od koder pesem izvira.…”