Mit o Lepi Vidi v kontekstu slovenske emigracije: na primeru Simčičeve povesti Trije muzikantje ali Povratek Lepe Vide

Abstract

Zorko Simčič kot najvidnejši pisatelj slovenske emigracije je v povesti Trije muzikantje ali Povratek Lepe Vide s pomočjo mita o Lepi Vidi tematiziral eksistencialno izkušnjo slovenskih izseljencev, njihovo razpetost med domovino in tujino ter željo po vrnitvi domov. V omenjeni povesti prepoznavamo dva modela tujega: tuje kot eksotično v precej stereotipnih opisih Španije in tuje kot komplementarno domačemu, ki mora temeljiti na medsebojnem spoštovanju izvorne in ciljne kulture. Slednje je ubesedeno v pravljično-mitološki perspektivi slovensko-španskega medkulturnega prijateljstva.