Medosebno nasilje v ruralnih okoljih

Abstract

V ruralnih okoljih se soočajo s pomanjkanjem javnih storitev, kamor spadajo zdravstvo, sodstvo, izobraževalne ustanove in institucije za pomoč žrtvam nasilja, kar vpliva na odzivanje žrtev, saj jim območje daje manj priložnosti za prijavo zlorabe ali iskanje pomoči. Obenem marsikje ni urejen javni transport, ki pa je ključnega pomena v primerih, ko žrtve ne morejo dobiti pomoči oziroma le-ta ni ustrezna. Nasilja v ruralnih okoljih velikokrat ne prepoznajo in se posledično normalizira, še posebej, ko govorimo o psihičnem nasilju. Problem predstavlja tudi pomanjkljivo ozaveščanje o pomenu medosebnega nasilja, zlasti med starejšimi. Ruralna okolja se soočajo z neprijavljanjem nasilja, poleg tega se žrtve soočajo s pomanjkanjem pomoči strokovnih služb na tem področju. Razpršenost podeželja onemogoča represivnim organom, da bi se seznanili s problematiko družinskega nasilja ter posledično ustrezno ukrepali.