Ljudsko in umetno

Abstract

Ob razmišljanju o naslovu te knjige mi je prišlo na misel, da svet gledam in se v njem vidim vedno »na dvoje«, vedno v dveh vzporednih ali pa celo razcepljenih krakih. Delujem in se obenem opazujem, vedno pa primerjam oba pola med seboj. Zato nikoli ne vidim fenomena enoznačno, vedno ga gledam vsaj v primerjavi z drugim ali ga razdelim na dvoje in ga nato zlepim. Zato tudi nikoli nisem ljudske pesmi raziskovala samo kot samostojni fenomen, ampak vedno v primerjavi z literaturo, življenjem, obredi, sodobnostjo ali še čim drugim. Zato je moj komparativni vid vedno razčlenjeval dvoje struktur, jih povezoval, se introspektivno usedal najprej na ljudski in nato na literarni stol, se presedal in iskal tisto, kar bi dva različna tokova povezalo med seboj v razkošno znanstveno sedalo. Leseni, z ljudsko domišljijo in izročilom izrezljani stol sem povezala z naslanjačem literarnega duha s skupnim pregrinjalom ustvarjalnosti in tako je sedaj pred vami knjiga, ki razčlenjuje, primerja, povezuje in razvezuje ljudsko in umetno pesem na Slovenskem v času, prostoru in kozmosu. V poglavjih sem raziskovala umetnost in iz nje izbrskala znanost.Knjiga je nastajala postopoma. Najprej se je odkrivala v spoznanjih doktorske disertacije, nato v posameznih člankih, objavljenih v nekaterih znanstvenih revijah doma in po svetu, prav na koncu paje dozorela v celovit sad. Dozorelost sadu pa ni samo moja zasluga, za njegovo krepko in gosto vsebino se moram zahvaliti vsem tistim, ki so delo posredno ali neposredno opazovali in dodajali tiste žarke spoznanja, ki so ga nato utrdili v svojem zorenju. Najprej se moram zahvaliti raziskovalki ljudske pesmi dr. Zmagi Kumer, ki je bila mentorica moje disertacije in mi je znala približati ljudsko pesem v vsej njeni raznolikosti in lepoti ter me je naučila zavedanja o njeni izjemni vrednosti. V področje literature, v svet sodobne slovenske literature me je uvedel akad. prof. dr. Boris Paternu, ki me je znanstvenokritično usmerjal v njena prostranstva. Posebna zahvala gre izr. prof. dr. Marku Juvanu, znanstvenemu kolegu, ki je prvi na Slovenskem utrl pot teoriji intertekstualnosti, eni izmed najpomembnejših teoretskih podlag te monografije, in bil tudi njen recenzent, ter doc. dr. Ingrid Slavec Gradišnik, ki je bila njena druga recenzentka. Prav lepa hvala tudi Mirku Ramovšu pri iskanju ustreznega fotografskega gradiva in Gregorju Strletu za računalniško pomoč pri preglednicah in skeniranju fotografskega in drugega ilustrativnega gradiva. Najlepše se zahvaljujem Dragu Samcu, ki meje zalagal s knjigami, kijih je bilo večinoma težko dobiti, prav tako hvala Anji Serec, ki mi je bila v veliko pomoč pri vnosu besedil za prilogo in pri urejanju bibliografije. Hvala tudi Založbi ZRC SAZU za njeno pripravljenost izdati to delo in Ministrstvu za šolstvo znanost in šport, ki je monografijo finančno podprlo.Toda brez pomoči moje družine te knjige ne bi bilo, zato iskrena hvala mami in Borisu, da sta mi potrpežljivo stala ob strani, me spodbujala in mi odvzela veliko vsakdanjih bremen. In ker me je vseskozi navdihov...