Life cycle assessment of mass timber construction: A review

A Comparison of Life Cycle Impact of Mass Timber and Concrete in Building Construction

“…The uncertainty analysis indicated that a design that allows for the recycling of mass timber and an extension of the lifespan of the building could have a significant reduction in the total life cycle cost of the mass timber building. Some scholars [24] presented a review of 62 peer-reviewed articles relating to mass timber construction as a substitute for conventional construction. Among other things, the scholars reported that the average embodied energy of mass timber buildings is 23% higher than the reinforced concrete alternatives, and the average embodied GHG emissions of reinforced concrete buildings are 42.68% higher than mass timber buildings.…”

“…The scholars recommended further studies of various types of buildings in different geographical locations. LCA has been widely used to evaluate the environmental impact of mass timber construction as a substitute for conventional construction [24]. This study applied LCA in the comparative analysis of life cycle impacts of mass timber and building construction using a design for Calgary, Alberta.…”

Analiza življenjskega cikla in priložnosti za zmanjševanje vplivov lesne industrije na okolje

“…Nadaljnja uporaba se lahko pojavlja v različnih oblikah. Kot ponovna uporaba, kjer izdelek uporabimo za isti namen, kot predelava, kjer izdelek uporabimo za drug namen ali pa kot recikliranje, kjer izdelek predelamo v surovino za nadaljnjo rabo (Aryapratama & Pauliuk, 2022;Cordier et al, 2022;Duan et al, 2022;Fimbres Weihs et al, 2022;Klein et al, 2015;Pirc Barčić et al, 2022). Na sliki 1 je prikazano kroženje lesa v Evropi, ki si prizadeva za čimbolj celovito rabo lesa in lesnih ostankov.…”

“…Podatki kažejo, da bi z uvedbo 17 % lesa kot alternativnega materiala, emisije v gradbeništvu zmanjšali za 20 %. Pri LCA, kjer je bila lesena gradnja celostno obravnavana (Duan et al, 2022), pa je bilo ugotovljeno, da bi emisije lahko zmanjšali za kar 22-50 %. Najnovejše direktive Evropske unije izpostavljajo nujo po zmanjšanju emisij stavb do leta 2050, kar podpira tudi iniciativa novi evropski Bauhaus, ki temelji na okolju prijazni gradnji in zajema estetska, trajnostna in inkluzivna načela.…”

“…Izvedene so bile analize občutljivosti (Duan et al, 2022) za izolacije, osnovne materiale, uporabo fenol-formaldehidne smole, razdaljo transporta, vrsto uporabljene energije, energijsko učinkovitost, prehajanje zraka, uporabo recikliranih materialov, upravljanje z ostanki biomase, življenjsko dobo, učinkovitost toplotne črpalke in še posebej za delež ponovno uporabljenega lesa. Kot najbolj vplivni in ključni za nadaljnjo raziskovanje njihovih alternativnih možnosti so se izkazali: izolacija (Bucklin et al, 2022;Duan et al, 2022;Füchsl et al, 2022;Galimshina et al, 2022), vrsta uporabljenih lesnih kompozitov (Andersen et al, 2022;Bucklin et al, 2022;Cascione et al, 2022;Duan et al, 2022;Kromoser et al, 2022), transport materiala za gradnjo (Duan et al, 2022), vrsta uporabljene energije (Duan et al, 2022;Saadatian et al, 2022;Tushar et al, 2022) in vrsta oken (Duan et al, 2022;Saadatian et al, 2022;Tushar et al, 2022), kjer so še posebej opazne prednosti uporabe lesenih oken v primerjavi s PVC, aluminijastimi oziroma kompozitnimi (les-aluminij) sistemi oken. Pomembno vplivajo tudi ostali dejavniki, kot sta razmerje velikosti oken glede na steno in orientacija oken v objektu.…”