Kraška polja v Sloveniji

Abstract

Kraška polja so kotanje v krasu, ki so zelo pogoste zlasti na Dinarskem krasu. Kljub številnim skupnim značilnostim se pojavljajo v zelo različnih kraških okoljih in delujejo na različne načine. V raziskavi je predstavljena nova tipizacija kraških polj, ki poenostavlja dosedanje tipizacije. Polja opredeljuje glede na geomorfološko okolje, v katerem se pojavljajo, kot ojezerjena, prelivna, pritočna in predledeniška. V raziskavi smo na osnovi nove tipizacije opredelili vseh 35 kraških polj v Sloveniji.

Fluviokras Žibrške planote s Hotenjskim in Logaškim kraškim poljem

“…Zahodno od Žibrške planote se ob iztoku Žejne doline in doline Hotenjke nahaja Hotenjsko kraško polje, ki ga uvrščamo med večja pritočna kraška polja (Stepišnik, 2020b). Južno od polja je obsežna korozijska uravnava s toponimom Hotenjsko podolje (Mihevc, 1986), ki na jugovzhodu sega do Kalc, na zahodu pa do pobočij planote Hrušica.…”

“…Južno od polja je obsežna korozijska uravnava s toponimom Hotenjsko podolje (Mihevc, 1986), ki na jugovzhodu sega do Kalc, na zahodu pa do pobočij planote Hrušica. V južnem delu proučevanega območja se ob izteku doline Črnega potoka in Reške doline nahaja Logaško kraško polje, ki ga prav tako opredeljujemo kot pritočno kraško polje (Stepišnik, 2020b).…”

“…Hotenjsko kraško polje (Stepišnik, 2020b), ki ga literatura opredeljuje tudi kot Hotenjsko podolje (Melik, 1952;Gams, 1974;Mihevc, 1986;Gams, 2003), leži jugozahodno od Žibrške planote. Danes hidrološko aktivni del polja leži na skrajnem severnem delu v Slika 6: Pikeljski potok v ponornem delu Bertetove doline (foto: U. Stepišnik).…”

“…Iz primerov, ki jih navaja ista literatura, je razvidno, da vode nanje vedno pritekajo iz fluviokraških in nikoli iz fluvialnih geomorfnih okolij, ki so v okolici slovenskega krasa najpogostejša na fliših eocenske ali glinavcih permsko--karbonske starosti (Gams, 1978;Gams, 2003). Kraška polja na stiku fluviokraških in kraških okolij, kjer vode površinsko pritekajo na polja in tam odtekajo v kraški vodonosnik, novejša morfodinamična tipizacija kraških polj (Stepišnik, 2020b) opredeljuje kot pritočni tip kraških polj. Za manjša pritočna kraška polja je značilno, da se nanje stekajo vode s sedimenti iz okoliških fluviokraških pobočij preko dolkov in erozijskih jarkov.…”

“…Dna večjih robnih kraških polj so lahko ob višjih pretokih tudi ojezerjena, zato kamninsko podlago prekrivajo fluvialni in jezerski sedimenti. Za pritočna kraška polja je tudi značilno, da se na odtočni strani njihova dna nadaljujejo v uravnavah, ki jih na gosto razčlenjujejo vrtače (Stepišnik, 2020b). Teh uravnav ne prekriva sediment, temveč skoraj povsod izdanja kamninska podlaga.…”