Koncept avtentikacijske in avtorizacijske infrastrukture v sistemu COBISS

Abstract

Večina zapletenejših storitev na spletu zahteva od uporabnika prijavo, na podlagi katere se ob preverjanju upravičenosti dostopa in uporabe dodelijo še kakšni dodatni atributi, parametri, pravice in podobno. Pri tem vsaka storitev praviloma gradi lastni interni sistem uporabnikovih identifikacij s potrebnimi podatki, kar že pri malo večjem spektru uporabniških želja pripelje uporabnika do precej nelagodnega občutka zaradi obilice uporabniških imen, gesel in podobnih akreditacijskih podatkov. Pri posamičnih izoliranih spletnih storitvah je to še razumljivo. Kadar pa ima uporabnik pravico uporabljati določeno storitev ali aplikacijo na spletu zaradi nespornega dejstva, da mu "to pripada zaradi njegovega statusa v nekem konkretnem okolju", je smiselno, da se del preverjanja pravic prepusti temu okolju. Tipični primer: organizacija, kjer je posameznik KONCEPT AVTENTIKACIJSKE IN AVTORIZACIJSKE INFRASTRUKTURE V SISTEMU COBISS Izvle~ek Koncept infrastrukture avtentikacije in avtorizacije predstavlja odmik od ustaljenih načinov "omnia mea mecum porto", kjer vsaka informacijska storitev ali aplikacija (spletna ali namizna) vzdržuje lastni sistem podatkov o uporabnikih. Sistem, zgrajen na podlagi medsebojnega zaupanja, loči avtentikacijski del od avtorizacijskega. Avtentikacija se izvaja v uporabnikovem osnovnem okolju (delovno mesto, izobraževalni proces), avtorizacijski del pa se izvede na podlagi (iz uporabnikovega sveta) pridobljenih in ne interno shranjenih informacij. V sistemu COBISS smo ta koncept že začeli uveljavljati in prikazana sta dva zgleda.