Karst Springs in the Upper Soča Valley

Abstract

Alpski kras v Zgornjem Poso~juJulijske Alpe so zgrajene iz ve~ narivnih enot oz. pokrovov. V povodju So~e zavzema najve~jo povr{ino Krnski pokrov ( B u s e r , 1986a, 1986b), imenovan tudi nariv Julijskih Alp ( J u r k o v { e k , 1986, 1987). Litolo{ko je ve~inoma enoli~no zgrajen iz zgornjetriasnega skladnatega apnenca in plastnatega dolomita. Slednji zavzema manj{e povr{ine, ima pa velikokrat pomembno vlogo relativne hidrogeolo{ke pregraje, ki vpliva na smer pretakanja vode v zakraselih apnencih. V podlagi Krnskega pokrova so slab{e prepustne do vododr'ne zgornjetriasne do zgornjekredne plasti. Ju'na meja Krnskega pokrova poteka nekako po ~rti U~eja -@aga -Trnovo -Dre'ni{ke Ravne -izvir Tolminke -Tolminske Ravne -Kne{ke Ravne -^rna prst. Morfolo{ko gradijo povodje So~e visoki gorski hrbti z globoko vrezanimi vmesnimi dolinami, visokogorskih planot pa ni. Izrazit je vertikalni odtok z velikimi vi{inskimi razli- Veliki kra{ki izviri v zgornjem Poso~ju Karst Springs in the Upper So~a ValleyJo'e JANE@ So~e so veliki pretoki, sorazmerno visoke lege, nizka stopnja onesna'enosti zaledja in s tem povezana {e ugodna kakovost vode. Kra{ki izviri so pomembni viri pitne vode in imajo velik energetski potencial. Na drugi strani te vode {e niso zadovoljivo ovrednotene kot bogastvo naravne dedi{~ine. Celovito poznavanje na{ih alpskih voda danes zaostaja za pomenom teh voda in interesom po poseganju v alpski prostor. AbstractAlpine karst springs in the So~a river basin (The karst springs of the alpine rivers So~a, Krajcarca, Lepena, Vrsnica, Koritnica, Mo'nica, Tolminka, Zadla{~ica and Kne'a and karst springs Šumnik in Bav{~ica Valley, Kr{ovec, Glijun, Boka and Podlaznica) are presented in this article. Due to high discharges and good quality they represent very important reserves of drinking water. Their importance will be shown especially in the future. Because of increasing exploitation of the alpine environment and water in this area, the latter has to be studied thoroughly and protected constantly.kami celo do 2000 metrov. Kra{ke podzemne vode se koncentrirajo proti redkim in mo~-nim izvirom. Velike padavine, tudi preko 4000 mm letno, imajo za posledico veliko manj{e prispevno zaledje izvirov pri enaki preto~ni koli~ini kot npr. pri velikih kra{kih izvirih v Dinarskem krasu. Izvir So~eKot izvir So~e poznamo znani sifonski izvir iz skalne razpoke visoko nad dnom doline. Hidrogeolo{ko gledano izvirajo na tej turisti~ni to~ki samo visoke prelivne vode kra{kega vodonosnika. Ve~ina kra{ke vode pa pride na povr{je v dnu z moreno zapolnjene doline pod ko~o pri izviru So~e. Za vode, ki izvirajo iz skalne razpoke nad dnom doline najbr' ni veliko dvoma, da prihajajo z Velike Dnine, torej iz grebena med Malo in Veliko Mojstrovko ter Jalovcem, morda celo naprej do Velikega Pelca. Poreklo baz-

Geografski oris občine Loški Potok

“…(Fajfar, 2006). K izviru Veliki Obrh odtekajo tudi vode ponikovalnice komunalne čistilne naprave v Malem Logu, medtem ko tudi v tem primeru povezava s Podstenščico ni bila ugotovljena (Janež, 2011). Po drugi strani se je izkazalo, da vode ponikovalnice komunalne čistilne naprave Hrib ne odtekajo proti Velikemu Obrhu, temveč v bližnji Mežnarjev studenec pa tudi v izvira Rakitnice in Ribnice (Janež, 2012;Petrič, Kogovšek, 2013).…”

Hydrogeochemical and Isotopic Characterisation of the Učja Aquifer, NW Slovenia

“…Kobariški Stol area, which represents the southern slopes of the Učja Valley, was described by Šmuc (2012) and is currently investigated in greater detail (Rožič et al, 2022;Vantur, 2023). From the hydrogeological point of view, the springs of the wider area were listed and described (Brenčič et al, 2001;Janež, 2002), whereas within the framework of national monitoring only hydrological measurements of surface water on the Učja River are carried out. A basic hydrogeological analysis of the Učja was also described (Rejc, 2014).…”